Na podlagi drugega odstavka 52. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1) je na predlog programskega sveta minister za okolje in prostor sprejel

Regijo označuje razmeroma velika nehomogenost glede razvojnih možnosti, ki so na različnih delih regije, predvsem pa po posameznih subregijah, zelo različne in so rezultat naravnih in ustvarjenih dejavnikov. Južno Primorsko sestavljajo tri funkcijsko zaokrožena območja: slovenska Istra, Kras in območje občine Ilirska Bistrica. Koper je regijsko središče, vendar nanj ne gravitirajo vsi prebivalci regije. V regiji so velike razlike v razvitosti med občinami v obalnem delu in kraškem zaledju. Obalni del presega slovensko povprečje po mnogih kazalcih razvitosti (Koper, Izola in Piran), medtem ko je kraško zaledje podpovprečno, saj v tem delu presega povprečje Slovenije le občina Sežana. Zaostaja predvsem občina Ilirska Bistrica.
Južna Primorska je edina regija v Sloveniji, ki leži ob morju. Velik pritisk kapitala na sorazmerno ozko priobalno območje povzroča veliko koncentracijo dejavnosti ob obali, veliko povpraševanje po počitniških kapacitetah ter veliko koncentracijo prometa. V zaledju so problematični slaba infrastrukturna opremljenost naselij, razpršena poselitev, trend odmiranja podeželskih naselij, pomanjkanje delovnih mest in posledično velika migracija prebivalstva.

Glede na Oceno stanja in teženj v prostoru Slovenije in Politiko urejanja prostora Republike Slovenije (oba dokumenta je leta 2001 sprejela Vlada Republike Slovenije) je priprava regionalne zasnove prostorskega razvoja (v nadaljnjem besedilu: RZPR) za Južno Primorsko utemeljena predvsem zaradi naslednjih vsebinskih razlogov: pospešenega razvoja regije, policentričnega razvoja omrežja mest in drugih naselij v regiji, učinkovitejšega načrtovanja prometne in druge infrastrukture v regiji, na novo vzpostavljenih mednarodnih odnosov, pospešenega razvoja tržnega gospodarstva, spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in pravnih razmer in z njimi povezanih prostorskih opredelitev razvoja regije, drobljenja lokalne samouprave ob hkratni centralizaciji oblasti brez logične protiuteži v regionalni organizaciji Republike Slovenije. RZPR Južne Primorske bo ob upoštevanju usmeritev iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljnjem besedilu: Strategija prostorskega razvoja Slovenije) in ob upoštevanju pravil za urejanje prostora iz Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; v nadaljnjem besedilu: Prostorski red Slovenije) določila usmeritve za urejanje prostora v regiji.
Pri izdelavi Regionalnega razvojnega programa za Južno Primorsko za obdobje 2002-2006 (v nadaljnjem besedilu: Regionalni razvojni program za Južno Primorsko), ki je bil izdelan na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99, 52/02-ZDU-1 in 56/03; v nadaljnjem besedilu: ZSRR) in v letu 2002 tudi formalno sprejet na vseh občinskih svetih v regiji, je bilo ugotovljeno, da je za prostorsko umestitev projektov iz izvedbenega dela Regionalnega razvojnega programa za Južno Primorsko nujna izdelava regionalne zasnove.

Pravno podlago za pripravo RZPR predstavljata Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik). Vsebinsko podlago predstavljajo Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Prostorski red Slovenije ter Regionalni razvojni program za Južno Primorsko.
Ministrstvo za okolje in prostor je v avgustu 2001 s pismom o nameri pristopilo k izdelavi slovenskega Programa upravljanja z obalnim območjem (Coastal Area Managment Programme; v nadaljnjem besedilu: CAMP), ki se izvaja v okviru aktivnosti Mediteranskega akcijskega plana na podlagi Konvencije o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Uradni list RS, št. 102/02), in podalo pobudo, da se med nalogami, ki se izvajajo v okviru projekta CAMP, izdela tudi RZPR za območje Južne Primorske.
Dne 5. 9. 2003 je bil podpisan dogovor o izvedbi projekta CAMP med ministrstvom, pristojnim za okolje in prostor, občinami Južne Primorske (Obalno – kraška statistična regija z občinami Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Koper, Izola in Piran ter občino Ilirska Bistrica) ter Mediteranskim akcijskim planom.
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 23. 9. 2004 v skladu z 28. členom ZUreP-1 sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave RZPR Južne Primorske. Pisno so bili vabljeni nosilci urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave. Predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti so bili vabljeni preko sredstev javnega obveščanja. Priporočila in usmeritve so na prostorski konferenci podali predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Geoplina, Rižanskega vodovoda Koper, Kraškega vodovoda Sežana, ELES GJS PEE, Parka Škocjanske jame in Društva za varstvo okolja Sežana. Priporočila lokalnih skupnosti so njihovi predstavniki podali kot člani programskega sveta.
Priporočila in usmeritve iz prostorske konference bodo upoštevani v nadaljnjem postopku priprave RZPR, medtem ko na vsebino tega programa priprave ne vplivajo.
V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, št. 354-19-25/2004 z dne 17. 11. 2004, ugotovljeno, da RZPR lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1), oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom RZPR je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1 oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO-1 obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Predmet RZPR je določitev usmeritev za celovit in usklajen prostorski razvoj regije v njegovi gospodarski, socialni, kulturni in okoljski razsežnosti, načrtovanje zasnov prostorskih ureditev regionalnega pomena in drugih prostorskih ureditev, pomembnih za razvoj obravnavanega območja, ki imajo podlago v strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Regionalnem razvojnem programu za Južno Primorsko ter sektorskih nacionalnih razvojnih dokumentih.
Programska izhodišča RZPR so določena v strategiji prostorskega razvoja Slovenije. V skladu z njimi in s ciljem ohranjanja prepoznavnosti Slovenije RZPR določa:

– opredelitev vloge in funkcije naselij in njihovih medsebojnih povezav,
– razmestitev dejavnosti kot podporo policentričnemu omrežju naselij,
– določitev elementov za doseganje arhitekturne prepoznavnosti – določitev tipologije poselitve ter nosilne elemente prepoznavnosti regije,
– opredelitev območij naselbinske kulturne dediščine, za katere je treba izdelati usmeritve za celostno prenovo.
2.1.1. Kot središča nacionalnega pomena se prioritetno razvija somestje Koper – Izola – Piran. Koper se na državni in mednarodni ravni razvija v pomembno državno tovorno prometno vozlišče in morsko pristanišče. Kot obalno somestje s Piranom in Izolo razvija funkcije središča nacionalnega pomena in se na mednarodni ravni povezuje s sosednjimi regijami Italije in Hrvaške. Mesto Koper se zaradi svoje vloge, velikosti in lege razvija kot središče mednarodnega pomena. Kot središči regionalnega pomena se prednostno razvijata Ilirska Bistrica in Sežana.
2.1.2 Podpirajo se prostorske možnosti za razvoj dejavnosti, ki pokrivajo potrebe in območja preko meje, tako da bodo ta območja konkurenčna večjim sosednjim urbanim aglomeracijam. Pri tem se posebej razvijajo tiste dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi in enakovrednemu razvoju slovenske manjšine v sosednih državah. Na območju meje s Hrvaško se posledice ostrejšega mejnega režima za življenje obmejnega prebivalstva zaradi vključitve Slovenije v Evropsko unijo omilijo s skupnim reševanjem prostorskih, okoljskih, infrastrukturnih in gospodarskih vprašanj tako, da se ohrani tradicionalna povezanost prebivalstva.

2.2.1 Zasnova prometnega omrežja se načrtuje v povezavi s poselitvijo predvsem zaradi zagotavljanja prometne povezanosti naselij znotraj regije in skladnejšega razvoja regije, s poudarkom na cestnem in železniškem omrežju ter javnem potniškem prometu. RZPR določa razvoj regionalnega in lokalnega prometnega omrežja z namenom razbremenitve prometa na priobalnem območju in omrežje turističnih poti (kolesarskih in tematskih pešpoti). Koprsko pristanišče se prioritetno razvija v povezovanju z drugimi severnojadranskimi pristanišči ter v povezovanju s celinskim zaledjem oziroma v navezavi na V. in X. evropski prometni koridor. Za izboljšanje prometne povezanosti med mesti v Slovenski Istri in drugimi kraji v severnem Jadranu se v Kopru zasnuje medcelinsko pomorsko potniško pristanišče ter spodbuja pomorski javni potniški promet.
2.2.2. RZPR določa zasnovo energetske oskrbe naselij s poudarkom na obnovljivih virih energije, na učinkoviti rabi energije in zasnovi distribucijskega in prenosnega omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom. Med obnovljive vire energije se uvrščajo vodni potencial, biomasa, energija vetra, geotermalna energija, sončna energija, toplota okolja in odpadna toplota ter energija, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati. Pri načrtovanju se zagotavlja prednost rabe teh virov energije pred fosilnimi viri energije.
2.2.3. RZPR določa zasnovo omrežij telekomunikacijske infrastrukture.
2.2.4. RZPR določa zasnovo omrežij komunalne infrastrukture s poudarkom na oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju odpadnih voda (zlasti osrednja čistilna naprava, kolektorski sistemi za zmanjšanje obremenitve vodnih virov, zasnova omrežja kanalizacijskih sistemov, zasnova sanacije vodnih virov), zasnovi ravnanja z odpadki (zlasti regionalni sistem ravnanja s komunalnimi odpadki). Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabijo viri, kot so padavinska voda, prečiščena odpadna voda in morska voda.

RZPR določa zasnovo območij dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, območij, pomembnih z vidika naravnih kakovosti in prepoznavnosti krajine, ter opredeli območja s prostorskimi omejitvami za razvoj.
2.3.1. Krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni, so: Lipica, Škocjanske jame, del Brkinov in Matarskega podolja, del Bržanije in Movraške doline, Kras, območje Strunjana, Šavrini, Prem in Suhorje. Poseben kulturni in simbolni pomen Strategija prostorskega razvoja Slovenije pripisuje Slovenskemu morju, v katerem je treba s prostorskim razvojem ohranjati njegov kulturni in simbolni pomen ter biotsko raznovrstnost.
2.3.2. Območja naravnih kakovosti krajine, kjer se ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot zagotavljata tudi s prostorskim razvojem, so v Južni Primorski območje Snežnika, Slavnika, Krasa in Kraškega roba ter Vremščice. Med obstoječimi državnimi zavarovanimi območji so v Južni Primorski Škocjanske jame, Škocjanski zatok, Sečoveljske soline, Strunjan, Debeli rtič ter Rt Madona.
2.3.3. Za zagotavljanje ohranjanja prepoznavnih značilnosti na ravni posameznih krajinskih regij se v kraških krajinah notranje Slovenije upošteva struktura kraških polj in podolij, v primorskih krajinah pa se upoštevajo reliefne in geomorfološke značilnosti, ranljivost naravnih delov morske obale in morja ter krajinsko ekološki pomen naravne zarasti.
2.3.4. RZPR določa zasnovo območij obrambnih dejavnosti. Za razvoj obrambnega sistema se zagotavljata ustrezna vojaška infrastruktura in njena razporeditev v prostoru. Obrambne dejavnosti se izvajajo v obrambnih območjih. Razvoj obrambnih dejavnosti se usmerja prednostno v območja, ki že služijo obrambnemu namenu. Postopno se zmanjšuje območja za obrambne dejavnosti v urbanih območjih in njihovi neposredni bližini.
2.3.5. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti oziroma prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo.
Obalna in mejna lega določata usmerjenost v nadaljnji razvoj turizma, transporta, industrije, kmetijstva in ribolova. Zagotavlja se celovita prostorska zasnova Obale, kjer bodo usklajeni interesi razvojnih dejavnosti s prostorskimi mož­nostmi in varstvenimi zahtevami. Hkrati se vzpostavijo pogoji za razvoj kvalitetne turistične ponudbe in zagotovi trajni javni dostop do obale in kopališč. Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja v večanje kvalitete in rabo sodobnih tehnologij, s katerimi se zmanjšuje raba naravnih virov in prispeva k zmanjševanju obremenitev okolja in prostora. Spodbuja se razvoj kopaliških mest na Obali, ki vključujejo zagotavljanje javnega in drugega potniškega pomorskega prometa ter zagotavljanje nastanitvenih zmogljivosti ter drugih programov v povezavi z zaledjem. Pri načrtovanju novih območij za turizem se najprej preverijo možnosti uporabe degradiranih ali opuščenih območij.
V kraških območjih Slovenije se turizem razvija v povezavi z naravnimi posebnostmi krasa, kot so jame, presihajoča jezera, gozdovi ipd., in z upoštevanjem občutljivosti teh območij ter v povezavi s kulturnimi značilnostmi Slovenske istre, Krasa in Brkinov. Medsebojno se povezujejo posamični obstoječi ali novi programi in se izogiba pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru. Spodbuja se razvoj podeželja ob uporabi razpoložljivih virov, vključno kulturne dediščine.
RZPR bo kot predmet podrobnejšega načrtovanja določala tudi zasnovo ureditve ožjega obalnega pasu.
V RZPR bodo za obravnavano območje podane usmeritve za izdelavo strategij prostorskega razvoja občin (v nadaljnjem besedilu: SPRO) in za načrtovanje državnih lokacijskih načrtov (v nadaljnjem besedilu: DLN).

RZPR se pripravi za območje občin Južne Primorske (Obalno – kraška statistična regija z občinami Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Koper, Izola in Piran ter občina Ilirska Bistrica).

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave RZPR podati smernice in strokovne podlage za njeno pripravo, k dopolnjenemu predlogu RZPR pa mnenje, so:
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj;
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Sektor za varstvo okolja;
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Sektor za upravljanje z vodami;
Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo;
Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo;
Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo;
Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice;
Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste;
Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo;
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje;
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
Ministrstvo za kulturo;
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, področje energije;
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, področje mineralnih surovin;
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost;
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem;
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj;
Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije;
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava;
Ministrstvo za šolstvo in šport;
Ministrstvo za visoko šolstvo;
Družba za avtoceste Republike Slovenije;
Javna agencija RS za železniški promet;
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj;
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave;
Zavod Republike Slovenije za gozdove Slovenije;
Zavod Republike Slovenije za ribištvo Slovenije;
Eles, d.o.o.;
Elektro Primorska, d.d.;
Geoplin plinovodi d.o.o.;
Telekom Slovenije, d.d.

Postopek priprave RZPR za Južno Primorsko vodi Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP UPR). Pripravljavec RZPR je odgovoren za zakonitost in koordinacijo priprave RZPR, pri čemer zlasti:
– pridobi smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora določenih s programom priprave,
– skrbi za usklajen potek izdelave RZPR in koordinacijo med občinami, ministrstvi, programskim svetom in izdelovalcem RZPR,
– organizira seje programskega sveta,
– organizira in vodi prostorske konference, javne razgrnitve in javne obravnave,
– vodi spis postopka priprave in sprejemanja RZPR.
Za potrebe celovite presoje vplivov RZPR na okolje pripravljavec zagotovi:
– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje oziroma varovana območja in možne alternative ter navede stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic,
– revizijo okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
Pred izdelavo predloga RZPR za javno razgrnitev pripravljavec pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in revizije okoljskega poročila.
Regionalni razvojni center Koper vodi administrativne posle, koordinacijo izdelave, finančni inženiring in organizacijske posle. Njegove naloge so zlasti:
– koordinacija dela in postopkov pri pripravi in sprejemanju RZPR; skrbeti mora za koordinacijo med občinami, ministrstvi, programskim svetom in projektno skupino ter izdelovalcem,
– skrb za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti z izdelovalcem,
– v skladu z navodili pripravljavca RZPR organizira seje programskega sveta, prostorske konference in javne predstavitve in obravnave,
– v skladu s podrobnejšo opredelitvijo delovnih korakov v posameznih fazah organizira usklajevalne delavnice.
Naloge izdelovalca RZPR so zlasti naslednje:
– priprava strokovnega gradiva in predlogov za odločanje, ki se obravnavajo v okviru programskega sveta,
– izdelava analize smernic,
– izdelava strokovnih podlag za RZPR iz točke 6.3 tega programa priprave v skladu s 23. členom Pravilnika,
– priprava predloga RZPR za Južno Primorsko,
– aktivna udeležba na javnih obravnavah in prostorskih konferencah ter obravnavah v postopkih sprejemanja RZPR,
– priprava predloga stališč do pripomb, podanih v času javne razprave in v postopku sprejemanja RZPR,
– sodelovanje na javnih delavnicah, v okviru katerih se obravnava pripravljeno gradivo.
Programski svet usmerja pripravo RZPR in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava strokovne podlage izdelovalca RZPR,
– obravnava variantne rešitve RZPR in izbere rešitev,
– obravnava in potrdi predlog RZPR za javno razgrnitev,
– obravnava pripombe in zavzame stališča do pripomb iz javne razgrnitve in javnih obravnav,
– obravnava in poda predhodno mnenje k dopolnjenemu predlogu RZPR.
Naloga predstavnikov občin udeleženk je, da zastopajo interese svoje občine in sproti seznanjajo javnost na svojem območju z odločitvami, sprejetimi v okviru programskega sveta.
Občinske uprave imajo zlasti naslednje naloge:
– imenujejo svoje predstavnike v projektni in programski svet,
– posredujejo občinske plane, opredelijo vizijo prostorskega razvoja občine in zagotovijo podatke o nosilcih urejanja prostora na območju svoje občine,
– posredujejo druge podatke, pomembne za načrtovanje regionalnega prostorskega razvoja, ki že obstajajo na občinah,
– se opredeljujejo do posameznih faz RZPR in načrtovanih rešitev,
– aktivno sodelujejo pri organizaciji javnih obravnav in pripravi ustreznih gradiv za občinske svete,
– zagotovijo obravnavo usklajenega predloga RZPR na občinskih svetih.
Občinski sveti imajo zlasti naslednje naloge:
– potrjujejo predlog programa priprave RZPR,
– v času javne razgrnitve obravnavajo predlog RZPR in se do njega opredelijo,
– sprejmejo potrjeni predlog RZPR.

– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje oziroma varovana območja in možne alternative ter navede stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;
– revizija okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
S predlogom RZPR se hkrati javno razgrnejo tudi okoljsko poročilo, pisno mnenje o reviziji ter osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
MOP UPR pred javno razgrnitvijo predloga RZPR, okoljskega poročila in njegove revizije pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.
Pri pripravi predloga RZPR se morajo v čim večji meri upoštevati dana mnenja in pripombe javnosti na predlog RZPR in okoljsko poročilo, ki sta bila javno razgrnjena.
MOP UPR mora pred sprejemom RZPR pridobiti okoljevarstveno soglasje.

a) strokovne podlage, ki so bile izdelane za potrebe izdelave Regionalnega razvojnega programa za Južno Primorsko,
b) relevantne strokovne podlage, ki so bile izdelane za potrebe Strategije prostorskega razvoja Slovenije ter Prostorskega reda Slovenije,
c) relevantne strokovne podlage, izdelane pri pripravi sektorskih razvojnih programov,
d) vse drugo že izdelano relevantno gradivo, ki ga izdelovalec RZPR pridobi na posameznih občinah.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora se izdelovalcu RZPR posredujejo natisnjeno in v digitalni obliki, če v tej obliki že obstajajo. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora, s katerimi razpolagajo, so zlasti:
a) podatki in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti;
b) predlogi morebitnih razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora;
c) drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru;
d) v postopku priprave RZPR Zavod RS za varstvo narave zagotovi izdelavo strokovnih podlag, ki se nanašajo zlasti na ukrepe varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti, prostorske ureditve, povezane z varstvom naravnih vrednot in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter strokovnih podlag za oblikovanje krajinskih zasnov v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOP UPR;
e) v postopku priprave RZPR Zavod za varstvo kulturne dediščine zagotovi izdelavo oziroma dopolnitev že izdelanih strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in jih posreduje MOP UPR;
f) v postopku priprave RZPR MOP zagotovi izdelavo strokovnih podlag s področja varstva okolja, ki se nanašajo zlasti na varstvo voda, rabo in urejanje voda, onesnaženost zraka po območjih in emisije snovi v zrak, območja onesnaženosti tal, ravnanja z odpadki, območja obremenjenosti s hrupom in drugo, in jih posreduje MOP UPR.

– analizo stanja in teženj v prostoru,
– analizo razvojnih možnosti dejavnosti v prostoru,
– študijo ranljivosti prostora.
Izdelajo se tudi druge analize prostora, za katere se v postopku priprave RZPR ugotovi, da so pomembne za odločitve o prostorskem razvoju obravnavanega območja.

Pridobitev smernic za načrtovanje
– Po objavi tega programa priprave v Uradnem listu Republike Slovenije MOP zaprosi vse nosilce urejanja prostora, določene v 4. točki tega programa priprave, da posredujejo svoje smernice ali da potrdijo oziroma dopolnijo predhodno podane smernice, najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– Izdelovalec izdela analizo smernic ter ob upoštevanju vseh predhodnih analiz izdela usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev po prejemu vseh smernic.
Izdelava strokovnih podlag in predloga RZPR
– Izdelovalec RZPR zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag, določenih v 6.3. točki tega programa priprave.
– Programski svet obravnava strokovne podlage, obravnava variantne rešitve RZPR in izbere rešitev.
– Izdelovalec izdela predlog RZPR.
– MOP UPR organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu RZPR pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– Programski svet obravnava in potrdi predlog RZPR.
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje in prostor s sklepom odredi javno razgrnitev predloga RZPR na Ministrstvu za okolje in prostor ter na sedežih občin udeleženk. Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– Minister za okolje in prostor obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOP UPR v času javne razgrnitve organizira javne obravnave.
– Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z izdelovalcem RZPR, v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOP UPR v sodelovanju z izdelovalcem prouči pripombe in predloge.
– Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– Programski svet zavzame stališča glede upoštevanja predlogov in pripomb, pridobljenih v času javne razgrnitve.
Izdelava dopolnjenega predloga RZPR
– Izdelovalec izdela dopolnjen predlog RZPR v skladu s sprejetimi stališči do predlogov in pripomb.
– MOP UPR pozove nosilce urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu RZPR, najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– Programski svet obravnava in poda predhodno mnenje k dopolnjenemu predlogu RZPR.
Sprejem RZPR
– Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje in prostor s sklepom potrdi dopolnjeni predlog RZPR in ga pošlje občinam-udeleženkam v sprejem.
– Občine udeleženke sprejmejo RZPR z odlokom in o tem obvestijo programski svet.
– Programski svet sprejme ugotovitev, da so RZPR sprejele vse občine udeleženke in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.
– Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje in prostor in Programskega sveta sprejme sklep o sprejetju RZPR.
Objava RZPR
– Vlada Republike Slovenije objavi Odlok o RZPR v Uradnem listu Republike Slovenije.

Skupni stroški izdelave RZPR za Južno Primorsko so na podlagi predvidenih del ocenjeni na 22,5 milijonov SIT (brez DDV). Vrednost koordinacije in administracije Regionalnega razvojnega centra Koper je okvirno ocenjena na 10%.
Ker je RZPR partnerski akt med državo in občinami, se zagotovi sredstva iz obeh strani. Tako je pokrivanje stroškov predvideno iz dveh virov. Ministrstvo za okolje in prostor zagotovi 16 milijonov SIT, občine Južne Primorske pa zagotovijo, v skladu z medsebojnim dogovorom o realizaciji projekta CAMP, skupaj 6,5 milijona SIT.
Finančna sredstva za koordinacijo in administracijo zagotovijo občine in Mediteranski akcijski plan.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.