Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž. ob Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 15. septembra 2005

1. Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 855/2004 z dne 12. 10. 2004 se razveljavi.
2. Zadeva se vrne Višjemu sodišču v Mariboru v novo odločanje.

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom št. In 2002/00203 z dne 21. 7. 2004 delno ugodilo ugovoru ustavne pritožnice (dolžnice) in v tem delu sklep o izvršbi razveljavilo, izvršbo pa ustavilo. Njeno pritožbo je Višje sodišče zavrglo, ker je štelo, da nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper delno ugoditev ugovoru.
2. V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje, da Višje sodišče ni odgovorilo na njeno pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje odločilo le o delu ugovora in da ne ve, kakšna je usoda ugovora v preostalem delu. S tem, ko je sodišče zavrglo njeno pritožbo, o njenem ugovoru ne bo nikoli odločeno v celoti, zato naj bi ji bile kršene pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave.
3. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-867/04 z dne 28. 6. 2005 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je Ustavno sodišče ustavno pritožbo vročilo Višjemu sodišču v Mariboru, v skladu z določbo 22. člena Ustave pa nasprotni stranki v izvršilnem postopku (upnici). Na navedbe v ustavni pritožbi ni odgovoril nihče.

4. V konkretnem primeru je ustavna pritožnica proti sklepu o izvršbi vložila ugovor, ki je po določbi drugega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ) pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je o pritožničinem ugovoru odločilo tako, da je v I. točki izreka ugovoru delno ugodilo. Pritožnica se je zoper sklep sodišča prve stopnje pritožila in v pritožbi izrecno navedla, da je sodišče le delno odločilo o ugovoru in da tudi v obrazložitvi ni pojasnjeno, kakšna je usoda preostalega dela ugovora. Višje sodišče je štelo, da vlaga pritožbo zoper I. točko izreka, zato je pritožbo ustavne pritožnice zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.
5. Po 25. členu Ustave je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva, iz te pravice pa izhaja za sodišče obveznost, da pravno sredstvo, če je dopustno, vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijano odločbo spremeniti oziroma razveljaviti.
6. S tem, ko izvršilno sodišče ni odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi v celoti, je bila pritožnici kršena pravica iz 25. člena Ustave. Ker je Višje sodišče njeno pritožbo, v kateri je uveljavljala to kršitev, zavrglo, ne da bi se opredelilo do njene pritožbene navedbe, da o njenem ugovoru ni bilo odločeno v celoti, je tudi samo zagrešilo kršitev te pravice.
7. Ustavno sodišče je zaradi ugotovljene kršitve izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Višjemu sodišču v Mariboru v novo odločanje. Ker je izpodbijani sklep razveljavilo že zaradi kršitve 25. člena Ustave, se v presojo drugih zatrjevanih kršitev Ustave (22. člen in prvi odstavek 23. člena) ni spuščalo. V ponovljenem postopku bo Višje sodišče lahko presodilo, ali je mogoče ob smiselni uporabi določbe tretjega odstavka 327. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) šteti pritožničino vlogo za predlog za izdajo dopolnilne odločbe.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.