Na podlagi drugega odstavka 32. člena in 87. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter 11. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04 in 95/04) svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo izdaja
A K T
o določitvi metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Namen in predmet urejanja
1. člen
S tem aktom se določajo metodologija za določitev omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: distribucijsko omrežje) na ozemlju Republike Slovenije, kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov ter posamezni elementi, ki jih sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) upošteva pri izračunu omrežnine.
2. člen
Ta akt določa način, pogoje in metodo izračuna omrežnine ter kriterije za ugotavljanje upravičenih stroškov z namenom, da se zagotovijo:
– zanesljivo, varno in učinkovito izvajanje distribucije zemeljskega plina in drugih nalog sistemskega operaterja v skladu z Energetskim zakonom (v nadaljnjem besedilu: EZ),
– trajnostno gospodarno poslovanje sistemskega operaterja brez izgub z reguliranim omejenim donosom na sredstva,
– predvidljivost poslovanja sistemskega operaterja,
– razvoj omrežja, ki trajno zvišuje ali ohranja kakovost dobave,
– gospodarna in učinkovita izraba distribucijskih zmogljivosti,
– nadaljnji ekonomsko upravičen razvoj distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija) z ekonomskim reguliranjem, ki je zasnovano na vzpodbudah izboljšanja produktivnosti poslovanja sistemskega operaterja, zagotavlja učinkovito raven delovanja in investiranja.
2. Pojmi in definicije
3. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v EZ in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, poleg tega pa imajo v tem aktu uporabljeni pojmi naslednji pomen:
cena za distribucijo: je del omrežnine za distribucijsko omrežje, ki je
namenjena plačevanju izvajanja izbirne lokalne
gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu:
javna služba) sistemskega operaterja, pokrivanju
stroškov sistemskih storitev, ter ne vsebuje cene
za izvajanje meritev in cene priključnin,
distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni
na zaključenem geografskem območju, določenim s
strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja
gospodarske javne službe dejavnost sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega
plina, in po katerem se izvaja distribucija
zemeljskega plina do končnih odjemalcev,
ekonomsko reguliranje: je nadzor Agencije nad upravičenimi stroški
delovanja sistemskih operaterjev, kjer ni mogoče
zagotoviti popolne konkurence, ki bi zaščitila
odjemalce ali druge zainteresirane stranke,
faktor X: je koeficient zahtevanega izboljšanja
produktivnosti delovanja sistemskega operaterja, ki
izhaja neposredno iz doseženega rezultata
učinkovitosti (naloga primerjalne analize) in
zahtevane hitrosti prilagajanja učinkovitosti ter
se nanaša na nadzorovane stroške sistemskega
operaterja,
omrežnina za
distribucijsko omrežje: je del cene za uporabo omrežij, ki je namenjena
plačevanju izvajanja javne službe dejavnosti
sistemskih operaterjev distribucijskih omrežji in
pokrivanju stroškov sistemskih storitev (v
nadaljnjem besedilu: omrežnina),
regulativno obdobje: je obdobje enega leta, če v tem ali drugem splošnem
aktu Agencije ni določeno drugače,
zamejena cena: je cena storitve, v kateri sta ustrezno upoštevana
letni vpliv rasti cen industrijskih proizvodov pri
proizvajalcih in minimalno zahtevano povečanje
učinkovitosti zaradi tehnološkega napredka na letni
ravni.
II. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV OMREŽNINE
4. člen
Ekonomsko reguliranje se izvaja z uporabo metode zamejene cene. Reguliranje na podlagi zamejene cene temelji na omejitvi rasti povprečnih prihodkov oziroma košarice cen.
5. člen
Z reguliranjem cen storitev sistemskega operaterja se zagotavlja prihodek, ki je zadosten za pokrivanje upravičenih stroškov sistemskega operaterja. Upravičeni stroški vključujejo tudi regulirani donos na sredstva.
6. člen
Prihodek za pokrivanje upravičenih stroškov sistemskega operaterja se zagotavlja iz:
– prihodkov od izvajanja distribucije zemeljskega plina za oskrbo odjemalcev na distribucijskem omrežju v Republiki Sloveniji,
– prihodkov od izvajanja meritev,
– prihodkov od priključitev,
– ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
7. člen
Omrežnina je sestavljena iz naslednjih elementov:
– cene za distribucijo zemeljskega plina in
– cene za izvajanje meritev.
Posamezni elementi omrežnine so določeni na podlagi upravičenih stroškov, ki jih ima sistemski operater z izvajanjem distribucije zemeljskega plina, zagotavljanja sistemskih storitev in izvajanjem meritev.
8. člen
Prihodki iz omrežnine so namenjeni pokrivanju upravičenih stroškov za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja, ki vključujejo distribucijo zemeljskega plina po distribucijskem omrežju, obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja, zagotavljanje dostopa do omrežja ter zagotavljanje sistemskih storitev in izvajanje meritev.
9. člen
Omrežnina ne vsebuje cene priključnin za priključke na omrežje, posebnih sistemskih storitev, davkov, taks in trošarin.
III. SOGLASJE K OMREŽNINI
10. člen
Omrežnino določi sistemski operater z aktom o določitvi omrežnine za distribucijsko omrežje skladno s tem aktom za posamezno geografsko območje, določeno s koncesijskim aktom, za katero je sklenjena koncesijska pogodba ali za katero je bilo ustanovljeno javno podjetje za opravljanje te dejavnosti.
Če sistemski operater izvaja dejavnost na več geografskih območjih, je lahko omrežnina enotna, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– primerljivi koncesijski pogoji,
– primerljivi obseg omrežja,
– primerljiva struktura odjemalcev.
Sistemski operater mora pred objavo akta o določitvi omrežnine oziroma njegovih sprememb in dopolnitev v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Agencije.
Sistemski operater določa osnovno ceno za distribucijo v skladu s tem aktom, v skladu z aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje pa določa ceno distribucije glede na načrtovano distribuirano količino po odjemnih skupinah, ceno za izvajanje meritev ter cene za izravnavo količinskih odstopanj in posebnih sistemskih storitev.
Sistemski operater objavi akt o določitvi omrežnine in vsako spremembo tega akta tudi na svoji spletni strani.
1. Pogoji za pridobitev soglasja
11. člen
Za pridobitev soglasja k aktu o določitvi omrežnine sistemski operater priložiti naslednje dokumente oziroma podatke:
– podroben opis storitve, vključno s podatki o njeni kakovosti,
– podatke o oceni realizacije prihodka od storitve iz prejšnje alinee tega člena v letu predložitve akta v soglasje in o predvidenem prihodku v letu po predložitvi akta v soglasje. Ocena realizacije prihodka v letu predložitve akta v soglasje mora temeljiti na podatkih o dejanski realizaciji prihodka v obdobju od januarja do meseca, ki se konča največ dva meseca pred predložitvijo akta v soglasje, ter na oceni prihodka za obdobje od vključno meseca, ki sledi mesecu, za katerega so na razpolago dejanski podatki o realizaciji, pa do konca leta predložitve akta v soglasje,
– podatke o ocenjenih distribuiranih količinah, ki ne vključujejo izgub zemeljskega plina v omrežju v letu predložitve akta v soglasje ter načrtovanih količinah za leto, za katero se izdaja soglasje,
– poročilo o oceni obračunane in porabljene amortizacije za naložbe v obnovo distribucijskega omrežja v letu predložitve akta v soglasje. Poročilo mora temeljiti na podatkih o dejanski realizaciji in predvidenem obsegu za leto predložitve akta v soglasje, kot je pripravljena ocena realizacije prihodka iz druge alinee tega člena. Iz poročila mora biti razvidno, če se obračun amortizacije sredstev v upravljanju nakazuje koncedentu,
– poročilo o načrtovanem in izvedenem obsegu izdatkov za naložbe v distribucijsko omrežje z opredelitvijo virov financiranja v preteklem in načrtovanem srednjeročnem obdobju,
– terminski in vrednostni plan aktiviranj novih naložb v letu predložitve akta v soglasje in v letu po predložitvi akta v soglasje z izračunom pripadajoče amortizacije,
– poročilo o načrtovanem in izvedenem obsegu stroškov vzdrževanja distribucijskega omrežja v preteklem letu in načrtovanem srednjeročnem obdobju,
– srednjeročni načrt poslovanja,
– analizo in oceno stroškov v letu predložitve akta v soglasje in načrt stroškov v letu po predložitvi akta v soglasje ter pojasnila vsebine posamezne vrste operativnih stroškov. Analiza mora temeljiti na podatkih o dejanski realizaciji v obdobju od januarja do meseca, ki se konča največ dva meseca pred predložitvijo akta v soglasje. Ocena zajema obdobje od vključno meseca, ki sledi mesecu, za katerega so na voljo dejanski podatki o realizaciji, pa do konca leta predložitve akta v soglasje,
– analizo stroškov, ki mora vsebovati kriterije, na podlagi katerih so ti stroški razporejeni na stroškovne nosilce in mora obsegati:
1. metodo določanja stroškov,
2. raven stroškov dela, amortizacije, kapitala, materiala in storitev,
3. dejansko in ciljno izrabo zmogljivosti,
4. stroške posameznih elementov iz metodologije,
– oceno finančnega vpliva, ki ga bo imela omrežnina na uporabnike distribucijskega omrežja, ločeno po odjemnih skupinah,
– kriterije za razmejevanje stroškov priključitev na sorazmerne in nesorazmerne,
– podatke, potrebne za določitev povprečne regulativne vrednosti sredstev,
– izjavo o skladnosti postopka določitve omrežnine z veljavnimi predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja kot izvajalca izbirne lokalne gospodarske javne službe.
Na zahtevo Agencije sistemski operater predloži tudi druge podatke oziroma dokumente, za katere Agencija presodi, da so potrebni za pridobitev soglasja.
12. člen
Pred izdajo soglasja lahko Agencija pri presojanju upravičenosti stroškov delovanja in vzdrževanja izvede primerjalne analize teh stroškov z družbami na primerljivih konkurenčnih tujih trgih. Na podlagi rezultatov tako izvedenih primerjalnih analiz in pregledov poslovanja lahko Agencija naloži sistemskemu operaterju, da nadzorovane stroške zmanjša za faktor X, ki odraža zahtevano izboljšanje produktivnosti.
IV. OCENA UPRAVIČENEGA PRIHODKA IZ OMREŽNINE
13. člen
Upravičeni prihodek sistemskega operaterja iz omrežnine je prihodek, ki je potreben za pokrivanje upravičenih stroškov.
Sistemski operater pridobiva prihodek iz omrežnine, prihodkov iz priključitev (P) in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja (OP).
Osnovna cena za distribucijo iz četrtega odstavka 10. člena tega akta se izračuna na podlagi upravičenega prihodka iz izvajanja distribucije zemeljskega plina na območju izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja ob upoštevanju seštevka letnih načrtovanih distribuiranih količin uporabnikom distribucijskega omrežja.
14. člen
Osnovna cena za distribucijo je izražena v SIT/m3 in je določena v Tabeli 1 Priloge 1, ki je sestavni del tega akta ter se izračuna na naslednji način:
STR(t) - SZM(t) - P(t) - OP(t)
C(DKt) = ------------------------------
DK(t)
kjer pomenijo:
C(DKt) osnovna cena za distribucijo, izražena v SIT/m3,
STR(t) upravičeni stroški obratovanja oziroma odhodki, izraženi v SIT,
SZM(t) skupni letni znesek za izvajanje meritev v višini, kot je določeno v
aktu o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za
distribucijsko omrežje, izražen v SIT,
P(t) prihodki iz priključitev, ki jih plačajo novi naročniki dostopa,
izraženi v SIT,
OP(t) ostali prihodki, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega
operaterja, izraženi v SIT,
DK(t) seštevek vseh letnih načrtovanih distribuiranih količin uporabnikom
distribucijskega omrežja, izražen v m3,
t časovni indeks, ki označuje leto regulativnega obdobja, za katero se
vlaga soglasje.
1. Upravičeni stroški obratovanja oziroma odhodki
15. člen
Upravičeni stroški obratovanja oziroma odhodki (STR) zajemajo operativne stroške in odhodke, stroške izgub zemeljskega plina v omrežju, amortizacijo in donos na sredstva ter se izračunajo na naslednji način:
STR(t) = OPS(t) + IZG(t) + AM(t) + RA(t)
kjer pomenijo:
OPS(t) operativni stroški oziroma odhodki, izraženi v SIT,
IZG(t) kalkulativno določeni stroški izgub v distribucijskem omrežju,
izraženi v SIT,
AM(t) amortizacija, izražena v SIT,
RA(t) donos na sredstva, izražen v SIT,
t časovni indeks, ki označuje leto regulativnega obdobja, za katero se
vlaga soglasje.
1.1 Operativni stroški oziroma odhodki
16. člen
Operativni stroški oziroma odhodki (OPS) se nanašajo na tekoče poslovanje sistemskega operaterja za zagotavljanje vodenja, upravljanja, vzdrževanja, obratovanja in razvoja distribucijskega omrežja ter na zagotavljanje izvajanja sistemskih storitev. V okviru operativnih stroškov in odhodkov se ločeno obravnavajo nadzorovani stroški, nenadzorovani stroški ter drugi poslovni in izredni odhodki.
Nadzorovane stroške in odhodke sestavljajo:
– stroški porabljenega materiala,
– stroški storitev,
a) stroški najemnine za distribucijska omrežja,
b) ostali stroški storitev,
– stroški dela.
Nenadzorovani stroški delovanja vključujejo stroške za uporabo prenosnega omrežja, stroške koncesij, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, stroške, povezane z izravnavo odstopanj, druge prispevke ter dajatve.
Če je za več geografskih območij določena enotna omrežnina v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega akta, mora sistemski operater prikazati stroške morebitnih koncesij ali najemnin za distribucijska omrežja ločeno po lokalnih skupnostih.
Če strošek koncesij ali najemnin vsebuje dajatve, ki predstavljajo donos lastnika omrežja, se strošek koncesij ali najemnin krije iz donosa na sredstva.
Amortizacija, ki je v računovodskih izkazih prikazana med stroški delovanja, se v tem aktu obravnava ločeno.
17. člen
Operativni stroški in odhodki (OPS) se izračunajo na naslednji način:
OPS(t) = (SMS(t-1)·(1-X)+DPO(t-1)-PS(t-1))·F(c)+SD(t-1)·(1-X)·F(d)
kjer pomenijo:
SMS(t-1) upravičeni stroški porabljenega materiala sistemskega operaterja
in upravičeni stroški storitev, izraženi v SIT,
X koeficient, ki ga določi Agencija in odraža zahtevano
izboljšanje produktivnosti,
DPO(t-1) drugi poslovni in izredni odhodki in nenadzorovani stroški,
izraženi v SIT,
PS(t-1) popravek stroškov, ki jih sestavljajo enkratni stroški in
stroški, ki se nanašajo na prihodek od izvajanja vzdrževanja
plinovodov in naprav v lasti porabnikov, izraženi v SIT,
F(c) faktor rasti cen, izračunan iz indeksa cen industrijskih
proizvodov pri proizvajalcih za zadnjih 12 mesecev pred
določitvijo omrežnine,
SD(t-1) stroški dela sistemskega operaterja, vezani na potrebno število
delavcev, izraženi v SIT,
F(d) faktor rasti stroškov dela, izračunan iz indeksa spremembe
povprečne bruto plače v Sloveniji za zadnjih 12 mesecev pred
določitvijo omrežnine,
t časovni indeks, ki označuje leto regulativnega obdobja, za
katero se vlaga soglasje,
t-1 časovni indeks, ki označuje leto vložitve vloge za izdajo
soglasja.
Kolikor upoštevana faktorja rasti cen in stroškov dela presegata dejanski faktor rasti cen in stroškov dela v letu regulativnega obdobja, Agencija presodi o morebitnih razlikah in o upoštevanju teh razlik v korist ali breme sistemskega operaterja pri določitvi omrežnine v naslednjem regulativnem obdobju.
18. člen
V primeru, da Agencija ugotovi nižjo stroškovno učinkovitost delovanja sistemskega operaterja v primerjavi s primerljivimi tujimi sistemskimi operaterji, lahko v skladu z 12. členom tega akta sistemskemu operaterju naloži, da nadzorovane stroške zmanjša za faktor X.
1.2 Izgube
19. člen
Za ugotavljanje kalkulativno določenih količin izgub zemeljskega plina v omrežju se upoštevajo količine zemeljskega plina, ki nastajajo kot tehnične izgube in izgube zaradi klimatskih vplivov pri obratovanju distribucijskega omrežja in znašajo do največ treh odstotkov prevzete količine zemeljskega plina.
Za določitev vrednosti izgub se upošteva osnovna cena zemeljskega plina na distribucijskem omrežju (C(BD)), izračunana na podlagi akta o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
1.3 Amortizacija
20. člen
V postopku ugotavljanja upravičenega prihodka sistemskega operaterja se pri izračunu amortizacije uporabi enakomerno časovno amortiziranje za obstoječa in nova sredstva omrežja ter pripadajoče infrastrukture in za ostala sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti.
Če je za več geografskih območij določena enotna omrežnina v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega akta, mora sistemski operater prikazati strošek amortizacije ločeno po lokalnih skupnostih.
21. člen
Strošek amortizacije je odvisen od nabavne vrednosti sredstev in amortizacijske dobe sredstev. Pri izračunu amortizacije se ne upoštevajo stopnje, ki so višje od davčno priznanih. Amortizacija od novih naložb, aktiviranih v regulativnem obdobju, se izračuna na podlagi plana aktiviranj iz šeste alinee 11. člena tega akta.
1.4 Donos na sredstva
22. člen
Donos na sredstva se izračuna na naslednji način:
RA(t) = PVS(t) · WACC
kjer pomenijo:
RA(t) donos na sredstva, izražen v SIT,
PVS(t) povprečna regulativna vrednost sredstev, izražena v SIT,
WACC tehtani povprečni stroški kapitala pred obdavčitvijo, izraženi v
odstotku,
t časovni indeks, ki označuje leto regulativnega obdobja, za katero se
vlaga soglasje.
1.4.1 Povprečna regulativna vrednost sredstev
23. člen
Za izračun donosa na sredstva se kot osnova upošteva povprečna regulativna vrednost sredstev (PVS(t)), ki se izračuna na naslednji način:
(OVS(t) + ZVS(t))
PVS(t) = ----------------- + PVZ(t-1) · k + ST(t)
2
kjer pomenijo:
OVS(t) otvoritvena neodpisana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ločeno za sredstva v lasti
sistemskega operaterja in ločeno za sredstva v upravljanju, ki so
dejansko potrebna za izvajanje javne službe, v skladu z bilanco
stanja sistemskega operaterja za leto t, izražena v SIT,
ZVS(t) zaključna neodpisana vrednost regulativnih sredstev za leto t,
izražena v SIT,
PVZ(t-1) povprečna vrednost zalog sistemskega operaterja v 12-mesečnem
obdobju pred letom t, izražena v SIT,
k koeficient vezave zalog, ki se izračuna kot razmerje med dnevi
vezave zalog in številom dni v obdobju pred letom t,
ST(t) povprečno stanje zapadlih terjatev nad 60 dni v 12-mesečnem
obdobju pred letom t, zmanjšano za znesek že oblikovanega popravka
vrednosti, izraženo v SIT,
t časovni indeks, ki označuje leto regulativnega obdobja, za katero
se vlaga soglasje.
24. člen
Zaključna neodpisana vrednost regulativnih sredstev (ZVS(t)) se izračuna na naslednji način:
ZVS(t) = OVS(t) + INV(t) - AM(t) - IS(t) - BPS(t)
kjer pomenijo:
OVS(t) otvoritvena neodpisana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ločeno za sredstva v lasti
sistemskega operaterja in ločeno za sredstva v upravljanju, ki so
dejansko potrebna za izvajanje javne službe v skladu z bilanco
stanja sistemskega operaterja za leto t, izražena v SIT,
INV(t) vrednost načrtovanih naložb v opredmetena osnovna sredstva in
neopredmetena dolgoročna sredstva sistemskega operaterja, ločeno
za sredstva v lasti sistemskega operaterja in ločeno za sredstva v
upravljanju, ki so dejansko potrebna za izvajanje javne službe in
pripadajoče infrastrukture za leto t, izražena v SIT,
AM(t) amortizacija za leto t, izražena v SIT,
IS(t) neodpisana vrednost izločenih sredstev za leto t, izražena v SIT,
BPS(t) vrednost brezplačno prevzetih osnovnih sredstev v začetku leta t,
izražena v SIT,
t časovni indeks, ki označuje leto regulativnega obdobja, za katero
se vlaga soglasje.
1.4.2 Tehtani povprečni stroški kapitala
25. člen
Tehtani povprečni stroški kapitala (WACC) se za regulativno obdobje izračunajo na naslednji način:
EP · ROE
WACC = --------- + DP · DI + OSU · ROE
1 - T
kjer pomenijo:
EP delež kapitala, ki vsebuje lastniški delež kapitala in je enak
razmerju: (vrednost lastniškega kapitala)/(vrednost lastniškega
kapitala + vrednost dolžniškega kapitala + vrednost sredstev v
upravljanju) za regulativno obdobje,
ROE donosnost lastniškega kapitala in sredstev v upravljanju za
regulativno obdobje, izražena v odstotku in izračunana po modelu
določanja cen dolgoročnih naložb,
T efektivna stopnja davka od dobička, veljavna v regulativnem obdobju,
izražena v deležu,
DP delež kapitala, ki vsebuje dolžniški delež kapitala brez sredstev v
upravljanju in je enak razmerju: (vrednost dolžniškega
kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega
kapitala + vrednost sredstev v upravljanju) za regulativno obdobje,
DI stroški dolžniškega kapitala v regulativnem obdobju, izraženi v
odstotku,
OSU delež obveznosti za sredstva v upravljanju in je enak razmerju:
(vrednost sredstev v upravljanju)/(vrednost lastniškega kapitala +
vrednost dolžniškega kapitala + vrednost sredstev v upravljanju) za
regulativno obdobje.
Pri izračunu WACC mora sistemski operater upoštevati ciljno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom, kot je prikazano v tabeli 2, Priloge 1 tega akta.
26. člen
Donosnost lastniškega kapitala (ROE) se izračuna na naslednji način:
ROE = R(f) + (R(m) - R(f)) · β
kjer pomenijo:
R(f) donosnost dolgoročnih državnih obveznic, izražena v odstotkih,
R(m) povprečna donosnost tveganih naložb, izražena v odstotkih,
β koeficient, ki izraža korelacijo med nihanji donosnosti tržnega
portfelja in individualne donosnosti podjetja ter je merilo za tržno
tveganje.
Pri določitvi ROE mora sistemski operater upoštevati parametre, prikazane v tabeli 3, Priloge 1 tega akta. Tako izračunani donosnosti lastniškega kapitala se prišteje parameter deželnega tveganja, prikazan v tabeli 4, Priloge 1 tega akta.
27. člen
Stroški dolžniškega kapitala se ocenijo na podlagi pogojev kreditiranja in obrestnih mer, ki jih banke nudijo slovenskim družbam s primerljivim tveganjem.
V. KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENIH STROŠKOV
28. člen
Upravičeni stroški so v skladu s tem aktom stroški, ki na podlagi EZ zagotavljajo zanesljivo in varno delovanje sistema ter gospodarno, učinkovito in smotrno izvajanje javne službe.
29. člen
Upravičeni stroški se ugotavljajo na podlagi kriterijev, ki zagotavljajo izpolnjevanje ciljev in načel iz 1. člena tega akta.
Agencija pri presoji upravičenosti stroškov upošteva zlasti naslednje kriterije:
– namenska raba sredstev,
– usklajenost z razvojnimi načrti omrežij,
– gospodarna in učinkovita raba sredstev,
– vpliv na kakovost oskrbe,
– reguliran donos na sredstva.
30. člen
Agencija letno spremlja poslovanje sistemskega operaterja in presoja upravičenost stroškov izvajanja nalog sistemskega operaterja. Agencija presodi o morebitnih razlikah in o upoštevanju teh razlik v korist ali breme sistemskega operaterja pri določitvi omrežnine v naslednjem regulativnem obdobju
31. člen
Agencija ugotavlja upravičene stroške obratovanja sistemskega operaterja in s tem povezane stroške najema, amortizacije in druge stroške po enotnih kriterijih, ne glede na lastništvo omrežja ter ne glede na različne pogodbene odnose med lastnikom omrežja in sistemskim operaterjem.
VI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
32. člen
Sistemski operater v skladu z določili 38. člena EZ predloži Agenciji kriterije, po katerih so bili za leto 2004 za posamezne dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do virov sredstev, prihodki in odhodki. Kriterijem morajo biti priloženi podrobnejša razlaga in utemeljitev za razporejanje ter stroškovni obračun pred razporejanjem splošnih stroškov na posamezne dejavnosti za leto 2004.
33. člen
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 22-1/05/P3/AE
Maribor, dne 27. junija 2005.
EVA 2005-2111-0083
Predsednik sveta
Javne agencije Republike Slovenije
za energijo
dr. Franc Žlahtič l. r.
Vlada Republike Slovenije je dne 15. 9. 2005 s sklepom št. 00713-35/2005/4 dala soglasje k temu aktu.
Priloga 1:
Tabela 1: Osnovna cena distribucije
+----------------------------------+------+----+
|Postavka |Oznaka|Cena|
+----------------------------------+------+----+
|Osnovna cena distribucije (SIT/m3)| C(DK)| |
+----------------------------------+------+----+
Tabela 2: Ciljno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom
+------------------------------+-----+
| Postavka |Delež|
+------------------------------+-----+
| EP |0,40 |
+------------------------------+-----+
| DP |0,60 |
+------------------------------+-----+
| OSU |0,00 |
+------------------------------+-----+
Tabela 3: Parametri donosnosti lastniškega kapitala
+------------------------------+--------+
| Postavka |Vrednost|
+------------------------------+--------+
| R(f) | 2,63 |
+------------------------------+--------+
| R(m) | 9,59 |
+------------------------------+--------+
| ß | 0,38 |
+------------------------------+--------+
Tabela 4: Parameter deželnega tveganja
+------------------------------+--------+
| Postavka |Vrednost|
+------------------------------+--------+
| Deželno tveganje | 1,91 |
+------------------------------+--------+
