Na podlagi drugega odstavka 32. člena in 87. člena Energetskega zakona Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter 11. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04 in 95/04) svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo izdaja
A K T
o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Namen in predmet urejanja
1. člen
S tem aktom se določa metodologija za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina na ozemlju Republike Slovenije na način, ki vzpodbuja učinkovitost izvajalcev in uporabnikov distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: uporabnik omrežja).
S tem aktom se določajo tudi:
– metoda za določanje omrežnine,
– način obračuna omrežnine za distribucijo zemeljskega plina, način obračuna količinskih odstopanj in posebnih sistemskih storitev za uporabnika omrežja,
– način izdajanja računov in plačevanje,
– določanje količin v času okvare in vzdrževanja,
– veljavnost pogodbe o dostopu,
– izračun cene za distribucijo, izračun cene za količinska odstopanja in izračun cene za prekoračitve distribucijske zmogljivosti.
2. Pojmi in definicije
2. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu (v nadaljnjem besedilu: EZ) in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, poleg tega pa imajo v tem aktu uporabljeni pojmi naslednji pomen:
distribucija: je transport goriv po distribucijskem omrežju,
distribucijsko omrežje
zemeljskega plina: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni
na zaključenem geografskem območju, določenim s
strani lokalne skupnosti, kot območje izvajanja
gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu:
javne službe) dejavnost sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v
nadaljnjem besedilu: sistemski operater) in po
katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do
končnih odjemalcev,
dnevni odjem: je količina zemeljskega plina prevzetega ali
predanega v obračunskem dnevu v Sm3,
dnevni
primanjkljaj količin: je negativna razlika med pogodbeno prevzeto in
predano količino zemeljskega plina za potrebe
uporabnika omrežja v obračunskem dnevu,
dnevni
presežek količin: je pozitivna razlika med pogodbeno prevzeto in
predano količino za potrebe uporabnika omrežja v
obračunskem dnevu,
izravnava: je postopek izravnave med pogodbeno prevzeto
količino na enem ali več prevzemnih mestih in
predano količino zemeljskega plina na enem ali več
predajnih mestih uporabnika omrežja,
kumulativno odstopanje
znotraj obračunskega
meseca: je razlika med pogodbeno prevzeto in predano
količino zemeljskega plina od prvega dneva meseca
do dneva ugotavljanja odstopanja znotraj
obračunskega meseca,
kumulativno odstopanje
znotraj obračunskega
dneva: je razlika med pogodbeno prevzeto in predano
količino zemeljskega plina od začetka obračunskega
dne do trenutka ugotavljanja odstopanja znotraj
obračunskega dneva,
obračunski dan: je časovno obdobje 24 zaporednih ur, in sicer od 8.
ure zjutraj do 8. ure zjutraj naslednjega dne,
obračunski mesec: je časovno obdobje, ki se začne z uro pričetka
prvega obračunskega dne meseca do ure pričetka
prvega obračunskega dneva v naslednjem mesecu,
obračunsko leto: je časovno obdobje, ki se začne z uro pričetka
prvega obračunskega dne v letu do ure pričetka
prvega obračunskega dneva v naslednjem letu,
odjemna skupina: je skupina, v katero se razvrsti odjemalec glede na
pogodbeno zakupljeno zmogljivost (DK v Sm3/leto),
odjemno mesto: prevzemno mesto odjemalca,
pogodba o dostopu: je pogodba, ki jo skleneta uporabnik omrežja in
sistemski operater in s katero se sporazumeta o
uporabi distribucijskega omrežja zemeljskega plina
(v nadaljnjem besedilu: distribucijskega omrežja),
pogodbena
distribucijska
zmogljivost: je največja dnevna količina zemeljskega plina, ki
je za uporabnika omrežja določena v pogodbi o
dostopu za prevzem na enem ali več prevzemnih
mestih in predajo na enem ali več predajnih mestih,
predajno mesto: je mesto, na katerem sistemski operater preda
uporabniku omrežja zemeljski plin,
predani zemeljski plin: je količina plina, ki jo sistemski operater preda
uporabniku omrežja na enem ali več predajnih mestih
v določenem časovnem obdobju, kot na primer ura,
dan, mesec in leto, v Sm3,
prevzemno mesto: je točka na distribucijskem omrežju, v kateri
sistemski operater na podlagi pogodbe z uporabnikom
omrežja prevzame v distribucijo dogovorjene
količine zemeljskega plina,
prevzeti zemeljski plin: je količina plina, ki jo prevzame sistemski
operater na enem ali več prevzemnih mestih v
določenem časovnem obdobju (npr. ura, dan, mesec,
leto) po nalogu uporabnika omrežja v standardnih
kubičnih metrih,
standardni kubični
meter (v nadaljnjem
besedilu: Sm3): je količina zemeljskega plina v volumnu enega
kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in
temperaturi 15 °C,
tolerančno območje: je območje znotraj določenih mej, izraženih v
odstotkih vsote pogodbene distribucijske
zmogljivosti uporabnika omrežja.
Pomen v tem aktu uporabljenih oznak je določen v Prilogi 1, ki je sestavni del tega akta.
II. METODA ZA DOLOČANJE OMREŽNINE
3. člen
Za določanje omrežnine se na posameznem geografskem območju uporablja metoda poštne znamke, kar pomeni sistem enotnih tarifnih postavk za obračunavanje omrežnine v okviru posamezne odjemne skupine na zaključenem geografskem območju, določenem s strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja javne službe dejavnost sistemskega operaterja.
Metoda iz prejšnjega odstavka velja za vse tlačne nivoje na distribucijskem omrežju in za vse vrste odjemalcev, ki so razvrščeni po odjemnih skupinah.
Omrežnina se za posamezno odjemno mesto določi pod pogoji in na način, določen s tem aktom, upoštevaje pogodbeno dogovorjen obseg distribucije zemeljskega plina do odjemnega mesta.
Obračun omrežnine se izvrši na podlagi uvrstitve odjemnega mesta v odjemno skupino, skladno s Tabelo 1 Priloge 2, ki je sestavni del tega akta. Sistemski operater lahko posameznim odjemnim skupinam določi enako omrežnino.
Sistemski operater zaračunava omrežnino za uporabo distribucijskega omrežja za vsako odjemno mesto (plinomer) posebej.
III. DOSTOP, SISTEMSKE IN POSEBNE SISTEMSKE STORITVE
1. Dostop do distribucijskega omrežja
4. člen
Uporabnik omrežja s pogodbo o dostopu pridobi pravico do uporabe distribucijskega omrežja za distribucijo količin zemeljskega plina skozi distribucijsko omrežje od enega ali več vnaprej določenih prevzemnih mest v okviru razpoložljivih zmogljivosti do enega ali več vnaprej določenih predajnih mest za pogodbeno določen čas in v obsegu pogodbeno zakupljenih zmogljivosti na distribucijskem omrežju (v nadaljnjem besedilu: zakupljene zmogljivosti).
Za obračun odstopanj med pogodbeno in predano količino uporabnika omrežja in za obračun prekoračitev pogodbene zmogljivosti se uporabi vsota pogodbenih zmogljivosti uporabnika omrežja (DK(T)).
Sistemski operater izvaja obračun odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina od napovedi v skladu s tem aktom v odvisnosti od obsega stroškov, ki nastajajo zaradi odstopanj in izvajanja obračuna, in sicer za tista odjemna mesta, ki so opremljena z merilnimi napravami za spremljanje porabe in omogočajo sistemskemu operaterju odčitavanje urnega in dnevnega odjema.
Sistemski operater lahko zahteva od uporabnika omrežja, da mu posreduje dnevno napoved za posameznega odjemalca, kadar je letni odjem na predajnem mestu odjemalca večji od 100.000 Sm3.
Izvajanje dnevne napovedi koriščenja zmogljivosti za predajno mesto je možno samo v primeru, kadar odjemalec razpolaga z napravo za spremljanje porabe, ki omogoča sistemskemu operaterju odčitavanje urnega in dnevnega odjema.
V primeru, da odjemalec ne razpolaga z ustrezno merilno napravo za spremljanje porabe, ki omogoča odčitavanje urnega ali dnevnega odjema, se poraba zemeljskega plina spremlja na podlagi najmanj letnega popisa stanj.
5. člen
Odjemalci, katerim sistemski operater preda več kot 70.000 Sm3/leto na enem odjemnem mestu, imajo lahko k merilni napravi prigrajeno tarifno spominsko enoto za ugotavljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina. V primeru vgrajenega korektorja volumna s spominsko enoto tarifna spominska enota ni potrebna.
Odjemalci, katerim sistemski operater preda več kot 100.000 Sm3/leto na enem odjemnem mestu, morajo imeti k merilni napravi prigrajeno tarifno spominsko enoto za ugotavljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina. V primeru vgrajenega korektorja volumna s spominsko enoto tarifna spominska enota ni potrebna.
2. Sistemske storitve
6. člen
Sistemske storitve, ki jih sistemski operater zagotavlja uporabniku omrežja v obsegu koriščenja dostopa, so:
1. vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja,
2. odoriranje zemeljskega plina,
3. pokrivanje lastne rabe zemeljskega plina,
4. pokrivanje izgub zemeljskega plina,
5. ugotavljanje in obračunavanje odstopanj med pogodbeno in predano količino zemeljskega plina od napovedi,
6. zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom omrežja, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja.
7. člen
Sistemski storitvi ugotavljanje in obračunavanje odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina od napovedi iz 5. točke prejšnjega člena tega akta sta:
a) izravnava urnih količinskih odstopanj (negativnega ali pozitivnega dovoljenega urnega količinskega odstopanja) med pogodbeno in predano količino zemeljskega plina za uporabnika omrežja v mejah tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne. Tolerančno območje dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne znaša v pozitivno in negativno smer 15% vsote pogodbenih zmogljivosti uporabnika omrežja (DK(T)),
b) izravnava dnevnih količinskih odstopanj (negativnega ali pozitivnega dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja) med pogodbeno in predano količino zemeljskega plina za uporabnika omrežja v mejah tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca, pri čemer:
– tolerančno območje dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja znaša v pozitivno smer (T(D+)) 2% vsote pogodbenih zmogljivosti uporabnika omrežja (DK(T)) in v negativno smer (T(D-)) 2% vsote pogodbenih zmogljivosti uporabnika omrežja (DK(T)),
– tolerančno območje dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca znaša v pozitivno smer (T(DC+)) 10% vsote pogodbenih zmogljivosti uporabnika omrežja (DK(T)) in v negativno smer (T(DC-)) 10% vsote pogodbenih zmogljivosti uporabnika omrežja (DK(T)).
Negativno dovoljeno dnevno količinsko odstopanje (ΔQ1,d) predstavlja dnevni primanjkljaj količin uporabnika omrežja, ki so v mejah tolerančnega območja dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja uporabnika omrežja, dokler je kumulativno odstopanje v obračunskem mesecu v mejah njegovega tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca.
Pozitivno dovoljeno dnevno količinsko odstopanje (ΔQ(2,d)) predstavlja dnevni presežek količin uporabnika omrežja, ki so v mejah tolerančnega območja dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja uporabnika omrežja, dokler je kumulativno odstopanje v obračunskem mesecu v mejah njegovega tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca.
Sistemsko storitev izravnave dovoljenih urnih količinskih odstopanj in izravnave dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj izvaja sistemski operater v primeru, kadar odjemalec razpolaga z ustrezno merilno napravo za spremljanje porabe, ki omogoča odčitavanje urnega in dnevnega odjema.
3. Posebne sistemske storitve
8. člen
Posebna sistemska storitev je izravnava nedovoljenih količinskih odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina, ki jo sistemski operater posebej zaračunava uporabniku omrežja. Med izravnavo nedovoljenih količinskih odstopanj spada:
a) izravnava urnih količinskih odstopanj med pogodbeno prevzeto in predano količino zemeljskega plina za uporabnika omrežja zunaj mej tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne. Nedovoljeno odstopanje znotraj obračunskega dne nastopi, ko kumulativno odstopanje uporabnika omrežja znotraj obračunskega dneva prekorači njegovo mejo tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva,
b) izravnava dnevnih količinskih odstopanj (negativnega ali pozitivnega nedovoljenega dnevnega količinskega odstopanja) med pogodbeno prevzeto in predano količino zemeljskega plina za uporabnika omrežja.
Negativno nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje (ΔQ3,d) predstavlja dnevni primanjkljaj količin zunaj mej tolerančnega območja dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja uporabnika omrežja in vsak dnevni primanjkljaj količin, ko negativno kumulativno odstopanje v obračunskem mesecu prekorači mejo tolerančnega območja njegovega dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca.
Pozitivno nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje (ΔQ(4,d)) predstavlja dnevni presežek količin zunaj mej tolerančnega območja dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja uporabnika omrežja in vsak dnevni presežek količin, ko pozitivno kumulativno odstopanje v obračunskem mesecu prekorači mejo tolerančnega območja njegovega dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca.
Sistemski operater zagotavlja posebno sistemsko storitev izravnave nedovoljenih odstopanj v obsegu, kot ga pogojuje vsakokratna razpoložljiva zmogljivost distribucijskega omrežja.
Posebno sistemsko storitev izravnave nedovoljenih količinskih odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina lahko izvaja sistemski operater v primeru, kadar odjemalec razpolaga z ustrezno merilno napravo za spremljanje porabe, ki omogoča odčitavanje urnega in dnevnega odjema.
IV. OBRAČUN OMREŽNINE IN POSEBNIH SISTEMSKIH STORITEV
9. člen
V obsegu pogodbeno dogovorjenega dostopa do distribucijskega omrežja sistemski operater uporabniku omrežja zaračunava omrežnino in posebne sistemske storitve:
– znesek za distribucijo (MD),
– znesek za izvajanje meritev (ZM),
– znesek za morebitno izravnavo dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj (Z(D)),
– znesek za morebitno izvajanje posebnih sistemskih storitev, ki obsega:
a) znesek za morebitno prekoračitev pogodbene zmogljivosti v mesecu (Z(DK)),
b) znesek za morebitno prekoračitev tolerančne meje dovoljenega kumulativnega odstopanja zmogljivosti znotraj obračunskega dneva (Z(C)),
c) znesek za izravnavo nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj (Z(N)).
Osnovno ceno distribucije (C(DK)) določi sistemski operater na podlagi akta, ki določa metodologijo za določitev omrežnine in kriterije za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje.
1. Znesek distribucije
10. člen
Sistemski operater uvrsti odjemalca v posamezno odjemno skupino (C(DKi)) glede na zakupljeno letno količino (Sm3/leto).
Cena za distribucijo (C(DKi)) vključuje:
– zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja,
– izvajanje distribucije,
– varno in zanesljivo vodenje in obratovanje distribucijskega omrežja,
– omogočanje priključitve zemeljskega plina in dostopa do distribucijskega omrežja,
– zagotavljanje vzdrževanja in razvoja distribucijskega omrežja,
– zagotavljanje sistemskih storitev in prenos merjenih podatkov, razen izvajanja meritev,
– koordinacijo s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja in sistemskimi operaterji distribucijskih omrežij v sosednjih občinah,
– ugotavljanje in obračunavanje dovoljenih odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina od napovedi,
– vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnave odstopanj v distribucijskem omrežju.
Ceno za distribucijo posamezne odjemne skupine, kot je določena v Tabeli 1, Priloge 2 tega akta, določi sistemski operater in mora k njej pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Agencije.
Cena za distribucijo je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela, pri čemer predstavlja fiksni del največ 80% cene za distribucijo.
Fiksni del cene se lahko obračunava v obliki:
– pavšala (SIT/mesec) za odjemalce, katerim sistemski operater preda do 4.500 m3 zemeljskega plina letno na enem odjemnem mestu,
– pavšala (SIT/mesec) in moči (SIT/kW) za odjemalce, katerim sistemski operater preda od 4.501 m3 do 70.000 m3 zemeljskega plina letno na enem odjemnem mestu,
– pavšala (SIT/mesec), moči (SIT/kW) in zmogljivosti (SIT/(Sm3/dan)) za odjemalce, katerim sistemski operater preda od 70.001 m3 do 100.000 m3 zemeljskega plina letno na enem odjemnem mestu,
– zmogljivosti (SIT/(Sm3/dan)) za odjemalce, katerim sistemski operater preda več kot 100.000 m3 zemeljskega plina letno na enem odjemnem mestu.
Variabilni del cene se obračunava glede na porabljeno količino v SIT/Sm3.
11. člen
Mesečni znesek distribucije (MD) se določi na naslednji način:
MD = Z(F) + Z(V)
kjer pomenijo:
Z(F) znesek fiksnega dela cene za distribucijo (SIT),
Z(V) znesek variabilnega dela cene za distribucijo (SIT).
Znesek fiksnega dela cene za distribucijo se določi na naslednji način:
Z(F) = C(FP) + C(FM) + C(FZ) · DK(D)
kjer pomenijo:
C(FP) cena pavšala v fiksnem delu v (SIT/mesec),
C(FM) cena moči v fiksnem delu v (SIT/kW),
C(FZ) cena za zmogljivost v fiksnem delu v (SIT/(Sm3/dan)),
DK(D) pogodbena distribucijska zmogljivost (Sm3/dan).
Znesek variabilnega dela cene za distribucijo se določi na naslednji način:
Z(V) = C(VP) · Q(R,M)
kjer pomenijo:
C(VP) cena porabe v (SIT/Sm3),
Q(R,M) mesečna predana količina (Sm3).
2. Znesek za izvajanje meritev
12. člen
Za izvajanje meritev, obdelavo merjenih podatkov, vzdrževanje, umerjanje in z zakonom določene periodične menjave merilnih naprav sistemski operater zaračuna uporabniku omrežja mesečni znesek za izvajanje meritev glede na število in značilnost merilnih mest.
Mesečni znesek za izvajanje meritev (ZM) za posamezno merilno mesto znaša:
ZM = V(L,N,U) x (f(1) + f(2,3)) (v SIT/mesec)
kjer pomenijo:
V(L) osnovna cena za izvajanje meritev, kadar je sistemski operater
lastnik merilnih naprav, jih vzdržuje, umerja in v skladu s predpisi
izvaja periodične menjave merilnih naprav,
V(N) osnovna cena za izvajanje meritev, kadar sistemski operater ni
lastnik merilnih naprav ter jih ne vzdržuje in ne umerja,
V(U) osnovna cena za izvajanje meritev, kadar sistemski operater ni
lastnik merilnih naprav ter jih vzdržuje in umerja,
f(1) faktor velikosti in tipa plinomera,
f(2) faktor v primeru uporabe korektorja tlaka in temperature,
f(3) faktor v primeru uporabe korektorja temperature.
Znesek za izvajanje meritev vsebuje 1-kratno odčitavanje količin predanega zemeljskega plina na obračunsko obdobje na enem merilnem mestu.
Vrednosti faktorjev (f(1), f(2), f(3)) so določene v Tabeli 1a, Priloge 2 tega akta.
Za uporabnika omrežja z večjim številom merilnih mest se mesečni zneski za izvajanje meritev (ZM) seštejejo.
Zneski za izvajanje meritev so najvišji zneski, ki jih lahko obračunava sistemski operater za izvajanje meritev.
3. Znesek za prekoračitev pogodbene zmogljivosti v mesecu
13. člen
V primeru prekoračitve pogodbene distribucijske zmogljivosti sistemski operater uporabniku omrežja zaračuna prekoračitev pogodbene distribucijske zmogljivosti (Z(DK)).
Prekoračitev pogodbene distribucijske zmogljivosti v obračunskem mesecu (O(DK,M)) se določi na naslednji način:
O(DK,M) = DK(T,M) – DK(MAX) (v Sm3/dan)
Prekoračitev se obračuna, kadar je DK(T,M) > DK(MAX).
Znesek za prekoračitev pogodbene distribucijske zmogljivosti se zaračuna v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastopila prekoračitev pogodbene prenosne zmogljivosti, in se določi na naslednji način:
Z(DK) = O(DK,M) x C(Dki`) (v SIT/mesec)
S plačilom prekoračitve pogodbene zmogljivosti uporabniku omrežja za preostalo pogodbeno obdobje ni zagotovljena večja zmogljivost od pogodbene.
V razmerah, ko distribucijsko omrežje omogoča prekoračitev pogodbene zmogljivosti, se uporabniku omrežja omogoči koriščenje zmogljivosti v preostalem pogodbenem obdobju, za katero je že plačal prekoračitev.
4. Znesek za prekoračitev tolerančne meje dovoljenega kumulativnega odstopanja zmogljivosti znotraj obračunskega dneva
14. člen
Razlika med prevzeto in predano urno količino zemeljskega plina za uporabnika omrežja se vsak obračunski dan od 8. ure dalje sešteva v kumulativno odstopanje znotraj obračunskega dneva (Q(C)). Ob začetku obračunskega dne je stanje kumulativnega odstopanja enako nič. Za obračun prekoračitve se upošteva največje absolutno kumulativno odstopanje znotraj obračunskega dne (Q(CMAX)).
Prekoračitev meje tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne (O(C)) se za obračunski dan obračuna na naslednji način:
O(C) = I Q(CMAX) I – 0,15 x DK(T) (v Sm3/dan)
V primeru, ko je O(C) < 0 (nič), se šteje, da prekoračitev tolerančne meje dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne ni nastopila.
Znesek za prekoračitev meje tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva se ob upoštevanju cene za prekoračitev tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne (C(C)) določi na naslednji način:
Z(C) = O(C) x C(C) (v SIT)
Sistemski operater ugotavlja in obračuna prekoračitev meje tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne za vsak dan (d) v obračunskem mesecu, ko je takšno odstopanje nastopilo, in zneske prekoračitev (Z(C)) sešteje v mesečni znesek.
Cena za prekoračitev meje tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva (C(C)) znaša 12,8% C(DK), za vsako prekoračeno enoto zmogljivosti Sm3/dan.
5. Znesek za izravnavo dnevnih količinskih odstopanj
5.1 Znesek za izravnavo dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj
15. člen
Na podlagi podatkov o dnevnem količinskem odstopanju in dnevnem stanju kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca sistemski operater za posamezen obračunski dan obračuna uporabniku omrežja izravnavo dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj na način, da uporabnik omrežja:
a) plača količine zemeljskega plina dovoljenega negativnega dnevnega količinskega odstopanja (primanjkljaj količin ΔQ(1,d)) po ceni za dovoljeno dnevno količinsko odstopanje – primanjkljaj količin (C(1)) v znesku, določenem na naslednji način:
Z(D1,d) = ΔQ(1,d) x C(1) (v SIT)
b) dobi plačane količine zemeljskega plina dovoljenega pozitivnega dnevnega količinskega odstopanja (presežek količin ΔQ(2,d)) po ceni za dovoljeno dnevno količinsko odstopanje – presežek količin (C(2)) v znesku, določenem na naslednji način:
Z(D2,d) = ΔQ(2,d) x C(2) (v SIT)
Cene zemeljskega plina za izravnavo (C(1), C(2)) dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj določi sistemski operater na podlagi osnovne cene zemeljskega plina (C(BD)), določene v 17. členu tega akta.
Saldo postavk Z(D1,d), Z(D2,d), za vse dni obračunskega meseca predstavlja končni znesek Z(D), ki ga sistemski operater zaračuna ali plača uporabniku omrežja za izravnavo dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj v obračunskem mesecu v znesku, določenem na naslednji način:
kjer je n število dni v mesecu.
5.2 Znesek za izravnavo nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj
16. člen
Na podlagi podatkov o dnevnem količinskem odstopanju in dnevnem stanju kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca sistemski operater za posamezen obračunski dan obračuna uporabniku omrežja izravnavo nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj na način, da uporabnik omrežja:
a) plača količine zemeljskega plina nedovoljenega negativnega dnevnega količinskega odstopanja (primanjkljaj količin ΔQ(3,d)) po ceni za nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje – primanjkljaj količin (C(3)) v znesku, določenem na naslednji način:
Z(N3,d) = ΔQ(3,d) x C(3) (v SIT)
b) dobi plačane količine zemeljskega plina nedovoljenega pozitivnega dnevnega količinskega odstopanja (presežek količin ΔQ(4,d)) po ceni za nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje – presežek količin (C(4)) v znesku, določenem na naslednji način:
Z(N4,d) = ΔQ(4,d) x C(4) (v SIT)
Cene zemeljskega plina za izravnavo (C(3), C(4)) nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj določi sistemski operater na podlagi osnovne cene zemeljskega plina (C(BD)), določene v 17. členu tega akta.
Saldo postavk Z(N3,d), Z(N4,d), za vse dni obračunskega meseca predstavlja končni znesek (Z(N)), ki ga sistemski operater zaračuna ali plača uporabniku omrežja za izravnavo nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj v obračunskem mesecu v znesku, določenem na naslednji način:
kjer je n število dni v mesecu.
5.3 Cena zemeljskega plina za izravnavo
17. člen
Osnovna cena zemeljskega plina za izravnavo količin na distribucijskem omrežju (C(BD)) se oblikuje na podlagi modela za izračun cene zemeljskega plina za prenosno omrežje (C(B)), določenega v aktu o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za prenosno omrežje zemeljskega plina.
18. člen
Osnovna cena zemeljskega plina za izravnavo količin na distribucijskem omrežjeu (C(BD)) je izražena v SIT/Sm3 in se določi na naslednji način:
kjer pomeni:
C(B) osnovna cena zemeljskega plina za prenosno omrežje, ki je določena na
podlagi akta o določitvi omrežnine za prenosno omrežje zemeljskega
plina, izražena v SIT.
Sistemski operater objavi osnovno ceno zemeljskega plina na distribucijskem omrežju (C(BD)) na svoji spletni strani hkrati z aktom o določitvi omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
V. NAČIN IZDAJANJA RAČUNOV IN PLAČEVANJE
1. Račun za distribucijo
19. člen
Sistemski operater najkasneje v roku 8 dni po zaključku obračunskega obdobja, na katero se nanaša distribucija, uporabniku omrežja izstavi račun po odjemnih mestih, ki vsebuje naslednje zneske:
– znesek za distribucijo iz 10. člena tega akta in
– znesek za izvajanje meritev iz 12. člena tega akta.
2. Račun za izravnavo
20. člen
V primeru, da je sistemski operater za uporabnika omrežja izvajal izravnavo odstopanj na odjemnih mestih, najkasneje v roku 20 dni po zaključku obračunskega obdobja, na katero se nanaša distribucija, uporabniku omrežja zaračuna:
– znesek za morebitno izravnavo dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj (Z(D)), določen v 15. členu tega akta,
– znesek za morebitno izvajanje posebnih sistemskih storitev, ki obsega:
a) znesek za morebitno prekoračitev pogodbene zmogljivosti v mesecu (Z(DK)), določen v 13. členu tega akta,
b) znesek za morebitno prekoračitev tolerančne meje dovoljenega kumulativnega odstopanja zmogljivosti znotraj obračunskega dneva (Z(C)), določen v 14. členu tega akta,
c) znesek za izravnavo nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj (Z(N)), določen v 16. členu tega akta.
V primeru negativnega mesečnega zneska za izravnavo dnevnih količinskih odstopanj sistemski operater zneske iz prve alinee in točke c) druge alinee prejšnjega odstavka tega člena medsebojno pobota ter uporabniku omrežja za razliko izda račun kot bremepis oziroma dobropis.
3. Davki in takse
21. člen
Zneski iz 19. in prejšnjega člena tega akta ne vključujejo davkov, taks in trošarin.
VI. DOLOČANJE KOLIČIN V ČASU VZDRŽEVANJA ALI OKVARE
1. Določanje količin v času okvare merilnih naprav
22. člen
V primeru okvare merilnih naprav se šteje, da je bila v času trajanja okvare predana oziroma prevzeta takšna količina zemeljskega plina, kot je bila povprečna predana količina v treh primerljivih obdobjih pred okvaro, glede na odjem plina, za katera obstajajo registrirani podatki, oziroma se upoštevajo količine, ki jih beleži merilna naprava uporabnika omrežja ob pogoju, da ustreza vsem merilnotehničnim predpisom.
V času okvare merilnih naprav se dnevna količinska odstopanja zaračunajo po ceni C(BD). Morebitna prekoračitev kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva se ne obračuna.
2. Določanje količin pri menjavi merilnih naprav
23. člen
V primeru redne menjave merilnih naprav na merilnem mestu, kjer ni dvojne meritve in uporabnik omrežja prevzema zemeljski plin, se šteje, da je bila v času menjave vsako uro predana količina enaka povprečni urni količini zemeljskega plina zadnjih treh ur pred menjavo, oziroma se upošteva urna količina, zabeležena na merilni napravi uporabnika omrežja.
V času menjave merilnih naprave se dnevna količinska odstopanja obračunajo po ceni C(BD). Morebitna prekoračitev kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva se ne obračuna.
3. Obračun prekoračitev in odstopanj v času izrednih vzdrževalnih del
24. člen
V primeru izrednih nenapovedanih vzdrževalnih del, pregledov, remontov, preizkusov ali kontrolnih meritev na prenosnem omrežju, ko pride do motenj pri prenosu, se dnevna količinska odstopanja obračunajo po ceni C(BD).
Prekoračitev kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva se ne obračuna.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
25. člen
V primeru, da odjemalec iz drugega odstavka 5. člena ob uveljavitvi tega akta nima vgrajene merilne naprave, je do vgradnje merilne naprave uvrščen v odjemno skupino C(DK9), v Tabeli 1, Priloge 2 tega akta.
26. člen
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 22-2/05/P4/AE
Maribor, dne 27. junija 2005.
EVA 2005-2111-0085
Predsednik sveta
Javne agencije Republike Slovenije
za energijo
dr. Franc Žlahtič l. r.
Vlada Republike Slovenije je dne 15. 9. 2005 s sklepom št. 00713-38/2005/4 dala soglasje k temu aktu.
