Na podlagi 6. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) ter 24. člena v povezavi z 10. členom Odloka o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 109/01) izdajam

V Splošnih pogojih poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 94/02, 52/03, 136/04 in 44/05) se v drugem odstavku 1. člena deveta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– način določanja najemnine za vse vrste stanovanjskih enot;«.
Na koncu drugega odstavka 1. člena pa se dodajo tri nove alinee, ki se glasijo:
»– razpolaganje z namenskim nepremičnim premoženjem brez zmanjšanja vrednosti namenskega premoženja;
– pogoje za dodelitev namenskega najemnega stanovanja, namenjenega institucionalnemu varstvu posebnih skupin odraslega prebivalstva, ki so organizirani v stanovanjske skupine vladnih ali nevladnih organizacij;
– začasno rabo nestanovanjskih prostorov do zagotovitve primerne rabe nepremičnin.«.

V drugem poglavju se črtata prvo podpoglavje »Socialna stanovanja« in 2. člen.

3. člen se spremeni tako, da se glasi:
Upravičenci do dodelitve neprofitnih stanovanj se določajo skladno s pravili Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04; v nadaljevanju: pravilnik).
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so:
– državljanstvo Republike Slovenije;
– stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana;
– da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje, ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino;
– da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja;
– da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v 5. členu pravilnika.
Na besedilo razpisa, ki vsebuje kriterije in merila ter dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati, pri čemer točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji, lahko presegajo skupno število točk po obrazcu za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter prednostnih kategorij prosilcev za največ 25 %, da soglasje nadzorni svet.

Za 3. členom se doda novo 2.a podpoglavje in nov 3.a člen, ki se glasita:

Pogoji za dodelitev namenskih najemnih stanovanj, namenjenih institucionalnemu varstvu posebnih skupin odraslega prebivalstva, ki so organizirani v stanovanjske skupine vladnih ali nevladnih organizacij, se določijo v letnih stanovanjskih programih Mestne občine Ljubljana.«

Za 5. členom se naslov petega podpoglavja in besedilo 6. člena spremenita tako, da se glasita:

Upravičenci do dodelitve bivalnih enot za začasno reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb so tisti upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ki niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine in ki so v najtežjih materialnih in socialnih razmerah in jih zaradi ohranjanja družine ali socialne izključenosti časovno ni možno reševati z javnimi razpisi. Upravičenci se določijo v skladu s pravilnikom, pri čemer se dohodkovni normativ za ugotavljanje upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem praviloma zmanjša za 50 %, s tem, da se upošteva dohodek le za zadnje tri znane mesece pred oddajo vloge. Bivalna enota se odda v najem na podlagi seznama upravičencev do dodelitve take bivalne enote skladno z določbami 88. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, in ZVKSES Uradni list RS, št. 18/04).
Poleg upravičencev iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko dodeli bivalna enota zaradi izredne socialne ogroženosti pred napovedano deložacijo na podlagi sodne odločbe o izpraznitvi in izročitvi stanovanja lastniku, ko posamezniku ali družini zaradi tega grozi brezdomstvo. V takih primerih se bivalna enota dodeli zlasti zaradi zaščite mladoletnih otrok, starejših oseb, posameznikov, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost ali jim je dodeljen skrbnik za poseben primer, posameznikov s težavami v duševnem zdravju, invalidov, kroničnih bolnikov in brezposelnih oseb.
V primeru kršitve najemne pogodbe za bivalno enoto se najemniku zaradi preprečitve odprtega brezdomstva lahko ponudi preselitev v drugo bivalno enoto.«

Za 9.b členom se doda nov 9.c člen, ki se glasi:
»V javno zasebno partnerstvo se vstopa na osnovi konkretnih nalog, izhajajočih iz letnih stanovanjskih programov Mestne občine Ljubljana, tudi z usposobljenimi pravnimi osebami.«

Za 9.c členom se doda novo 10. podpoglavje in 9.č člen, ki se glasita:

Nestanovanjski prostori se lahko oddajo za določen čas z namenom zagotovitve njihove smotrne izrabe. Najemnina se določi na način iz 16. člena teh splošnih pogojev.«

V 16. členu se pika nadomesti z vejico in za vejico doda besedilo, ki se glasi:
»po tem, ko je in kakor je višino najemnine določil ustanovitelj za svoja stanovanja.«.

»Za 18. členom se doda novo VI.a poglavje ter novi 18.a do 18. j členi, ki se glasijo:

Razpolaganje z nepremičnim namenskim premoženjem se izvaja skladno z letnimi stanovanjskimi programi Mestne občine Ljubljana in finančnimi načrti sklada, v katerih se opredeli maksimalna vrednost odprodaje.

Premoženje, ki je predmet razpolaganja, mora oceniti pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin iz 63. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01). Cenitev v času sklepanja pravnega posla ne sme biti starejša od 1 leta.

Razpolaganje z nepremičnim namenskim premoženjem se lahko izvede na podlagi sprejetega posameznega programa razpolaganja, ki se nanaša na en predmet razpolaganja. Posamezen program razpolaganja sprejme direktor po predhodnem soglasju Nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana. Za izvedbo postopka razpolaganja direktor imenuje komisijo, ki pregleda pripravljeni posamezni program razpolaganja in z vseh vidikov usklajenega predlaga direktorju v sprejem. Posamezen program razpolaganja pripravi zadolžena oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 15. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03, v nadaljevanju: uredba).

Posamezen program mora obsegati:
1. opredelitev ciljev razpolaganja in razloge, s katerimi se utemeljuje, da bodo z razpolaganjem ti cilji doseženi;
2. opis nepremičnin s podatki iz zemljiške knjige ali druge listine, ki izkazuje lastništvo nepremičnine;
3. pravno podlago razpolaganja;
4. predlog sklepa, ki naj ga sprejme direktor;
5. pravni pregled stanja stvarnega premoženja;
6. ocenitev vrednosti stvarnega premoženja;
7. opredelitev metode razpolaganja, ki je bila izbrana;
8. obrazložitev nadaljnjih dejanj, ki bodo opravljena v zvezi z realizacijo razpolaganja.

Razpolaganje s premoženjem sklada se izvede po eni izmed sledečih metod:
1. javna dražba,
2. javna ponudba,
3. javno zbiranje ponudb,
4. neposredna pogodba.

Javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, lahko pa je objavljena tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja ter na spletnih straneh sklada. Javna dražba se izvede s smiselno uporabo 39. do 43. člena uredbe.

Javna ponudba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali/in v sredstvih javnega obveščanja ter na spletnih straneh sklada. Javno ponudbo se izvede s smiselno uporabo 44. člena uredbe.

Kadar je izbrana metoda javnega zbiranja ponudb, se poziv objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali/in v vsaj enem dnevnem časopisu v Republiki Sloveniji ter na spletnih straneh sklada.
Komisija iz 18.c člena pripravi vsebino objave poziva k izstavitvi ponudb. Ta mora vsebovati podatke iz 46. in 47. člena uredbe. Javno zbiranje ponudb se opravi v skladu z 49., 50. in 51. člena uredbe, s tem, da predloži predsednik komisije predlog komisije o izboru najugodnejšega ponudnika v odločitev direktorju.

Prodaja se lahko opravi na podlagi neposredne pogodbe le v primeru, da je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
1. če se prodaja solastniški delež na nepremičninah;
2. če se solastniku prodaja nepremičnina, katere bistven del je v solastnini;
3. če se zamenjuje nepremičnina, pod pogojem, da je ponudnik samo eden in da se vrednost namenskega premoženja z zamenjavo ne zmanjša;
4. če je posamezna ocenjena vrednost nepremičnin nižja od 2,000.000 tolarjev;
5. če v roku treh mesecev od dneva, ko se je izkazalo, da je bila izbrana metoda razpolaganja iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 18.d člena teh splošnih pogojev neuspešna, komisija iz 18.c člena soglaša s prodajo na podlagi neposredne pogodbe, pri čemer je lahko cena v neposredni pogodbi nižja največ za 25 % od objavljene (izklicne) cene nepremičnine, vendar ne nižja od knjigovodske vrednosti te nepremičnine.
O sklenitvi neposredne pogodbe odloči direktor.

Če s temi splošnimi pogoji ni drugače določeno, se za razpolaganje smiselno uporabljajo določbe uredbe.

Določbe teh splošnih pogojev se ne uporabljajo za razpolaganje z nepremičnim namenskim premoženjem, ki je urejeno s posebnim zakonom in kadar gre za razpolaganje v okviru javno-zasebnega partnerstva iz 9. podpoglavja teh splošnih pogojev.«

Te spremembe in dopolnitve Splošnih pogojev poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.