Na podlagi tretjega odstavka 18. člena in tretjega odstavka 87. člena ter za izvajanje 86. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997, str. 13), in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/105/ES z dne 16. decembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 97), ukrepe upravljavcev obratov za preprečevanje večjih nesreč in za zmanjševanje njihovih posledic za ljudi in okolje (v nadaljnjem besedilu: zmanjšanje tveganja za okolje).

Določbe te uredbe ne veljajo za:
– obrate, ki jih upravlja Slovenska vojska,
– obrate, ki povzročajo ionizirajoče sevanje,
– prevoz nevarnega blaga v cestnem, železniškem in zračnem prometu, po morju in celinskih vodah zunaj obrata,
– vmesno, začasno skladiščenje nevarnega blaga pri prevozu nevarnega blaga v cestnem, železniškem in zračnem prometu, po morju in celinskih vodah zunaj obrata,
– natovarjanje, raztovarjanje in pretovarjanje nevarnega blaga od enega do drugega prevoznega sredstva v pristaniščih in ranžirnih postajah zunaj obrata,
– transport nevarnih snovi po cevovodih, vključno s črpalnimi postajami, če gre za cevovod ali črpalno postajo zunaj obrata,
– raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v rudnikih, razen v primerih, ko so pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin nevarne snovi iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, prisotne pri kemijskih ali toplotnih postopkih obdelave mineralnih surovin ali pri skladiščenju v povezavi s temi postopki obdelave,
– raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v obalnem morju,
– odlagališča odpadkov, razen če gre za delujoče naprave za odstranjevanje jalovine, ki nastaja pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, kjer so prisotne nevarne snovi iz priloge 1 te uredbe.

Izrazi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
1. Nevarnost je lastnost nevarne snovi ali značilnost določenih okoliščin, ki lahko povzroči škodo okolju ali življenju ali zdravju ljudi.
2. Nevarna snov je nevarna snov iz priloge 1 te uredbe, ki je v obratu navzoča kot surovina, proizvod, stranski ali vmesni proizvod ali ostanek ali lahko nastane ob nesreči.
3. Upravljavec obrata je povzročitelj obremenitve okolja, ki ima v posesti obrat in povzroča tveganje za okolje zaradi možnih večjih nesreč v obratu.
4. Naprava je nepremična ali premična tehnološko zaokrožena osnovna proizvodna enota znotraj obrata, v kateri se nevarne snovi proizvajajo ali uporabljajo ali se z njimi ravna ali se jih shranjuje. Naprava obsega vse objekte, opremo, napeljave, cevovode, stroje, orodja in infrastrukturo, kot so industrijski tiri, grajeni in negrajeni deli obale, pristaniška infrastruktura ter trajna in začasna skladišča, potrebna za obratovanje obrata.
5. Shranjevanje nevarnih snovi je prisotnost določene količine nevarnih snovi v obratu zaradi skladiščenja, odlaganja za varno hranjenje ali ustvarjanja zalog.
6. Verižni učinek je povečana verjetnost in možnost za nastanek večje nesreče ali možnost hujših posledic večje nesreče v posameznem obratu zaradi njegove lokacije in bližine drugih obratov in nevarnih snovi, ki se proizvajajo, skladiščijo ali kakorkoli drugače uporabljajo v teh obratih.
7. Načrt zaščite in reševanja je načrt zaščite in reševanja po predpisih s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
8. Obrat je celotno območje, ki ga upravlja isti upravljavec in na katerem je ena ali več naprav, vključno s pripadajočo ali z njimi povezano infrastrukturo in tehnološkimi procesi, v katerih se proizvajajo, skladiščijo ali kakor koli drugače uporabljajo nevarne snovi.
9. Obstoječi obrat je obrat, ki obratuje na dan uveljavitve te uredbe ali je bilo pred uveljavitvijo te uredbe zanj pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov in ki je skladno z uredbo, ki ureja ukrepe za zmanjšanje tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami, izpolnjeval merila za razvrstitev med vire večjega ali manjšega tveganja za okolje.
10. Okoljevarstveno dovoljenje je dovoljenje iz 86. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: zakon).

(1) Obrati se glede na vrsto in količino nevarnih snovi, ki so v obratu, razvrstijo v:
– obrate manjšega tveganja za okolje in
– obrate večjega tveganja za okolje.
(2) Obrat manjšega tveganja za okolje je, če je:
– količina najmanj ene od nevarnih snovi, ki je v obratu, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za to nevarno snov določena v stolpcu 2 tabele 1 priloge 1 te uredbe, ali
– količina najmanj ene od nevarnih snovi, ki je v obratu, in se razvršča med nevarne snovi z eno od nevarnih lastnosti iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za snov s to nevarno lastnostjo določena v stolpcu 2 tabele 2 priloge 1 te uredbe.
(3) Obrat večjega tveganja za okolje je, če je:
– količina najmanj ene od nevarnih snovi, ki je v obratu, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za to nevarno snov določena v stolpcu 3 tabele 1 priloge 1 te uredbe, ali
– količina najmanj ene od nevarnih snovi, ki je v obratu in se razvršča med nevarne snovi z eno od nevarnih lastnosti iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za snov s to nevarno lastnostjo določena v stolpcu 3 tabele 2 priloge 1 te uredbe.
(4) Nevarne lastnosti snovi in pripravkov se določijo skladno s predpisi o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov.
(5) Za eksplozivne snovi iz tabele 2 priloge 1 te uredbe, ki imajo po predpisih o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov opozorilna stavka R2 ali R3 in ki so hkrati razvrščene po predpisih s področja mednarodnega cestnega prevoza nevarnega blaga, se upošteva razvrstitev po predpisih s področja mednarodnega cestnega prevoza nevarnega blaga.
(6) Za snovi in pripravke, ki po predpisih o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi ali pripravkov niso razvrščeni kot nevarni (npr: odpadki), in so prisotni ali bi lahko bili prisotni v obratu ter imajo ali bi lahko imeli v obratu enake lastnosti glede povzročitve večje nesreče, se upoštevajo postopki za začasno razvrščanje skladno s predpisi iz četrtega odstavka tega člena.

(1) Obrati, kjer so količine posameznih nevarnih snovi manjše od ustrezne količine za razvrstitev iz priloge 1 te uredbe, se razvrstijo v obrate manjšega tveganja za okolje ali v obrate večjega tveganja za okolje z upoštevanjem skupnih količin treh skupin nevarnih snovi.
(2) Skupne količine iz prejšnjega odstavka se določi glede na:
– vsoto strupenih in zelo strupenih nevarnih snovi v obratu iz tabele 1 priloge 1 te uredbe, in nevarnih snovi v obratu, ki so razvrščene med nevarne snovi z lastnostjo s številko 1 ali 2 iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe,
– vsoto oksidativnih, eksplozivnih, vnetljivih, lahko vnetljivih in zelo lahko vnetljivih snovi v obratu iz tabele 1 priloge 1 te uredbe in nevarnih snovi v obratu, ki so razvrščene med nevarne snovi z lastnostjo s številko 3, 4, 5, 6, 7a, 7b ali 8 iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe,
– vsoto okolju nevarnih snovi z opozorilnimi stavki R50, R50/53 ali R51/53 v obratu iz tabele 1 priloge 1 in nevarnih snovi v obratu, ki so razvrščene med nevarne snovi z lastnostjo s številko 9i in 9ii iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe.
(3) Obrat manjšega tveganja za okolje je, če za eno od vsot iz prejšnjega odstavka velja:

kjer je:
qi količina posamezne nevarne snovi v obratu,
Q2i količina za razvrstitev, ki je za posamezno nevarno snov določena v stolpcu 2 tabele 1 ali tabele 2 priloge 1 te uredbe.
(4) Obrat večjega tveganja za okolje je, če za eno od vsot iz drugega odstavka tega člena velja:

kjer je:
Q3i količina za razvrstitev, ki je za posamezno nevarno snov določena v stolpcu 3 tabele 1 ali tabele 2 priloge 1 te uredbe.

(1) Za razvrstitev obratov v eno od skupin iz prvega odstavka 4. člena te uredbe je potrebno upoštevati največjo količino posamezne nevarne snovi, ki se jo v obratu ugotovi glede na:
– dejansko prisotnost nevarnih snovi ali
– največjo možno zmogljivost obrata ali
– prisotnost nevarnih snovi, za katere se utemeljeno domneva, da bi lahko nastale ob nepredvidenih dogodkih ali večji nesreči.
(2) Če ima posamezna nevarna snov iz tabele 1 priloge 1 te uredbe tudi nevarno lastnost iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe, se pri razvrščanju obrata upoštevajo količine za razvrščanje iz tabele 1 priloge 1 te uredbe.
(3) Če ima posamezna nevarna snov več nevarnih lastnosti iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe, se pri razvrščanju obrata upošteva najmanjšo količino za razvrstitev, ki je za te nevarne lastnosti določena v stolpcu 2 ali 3 tabele 2 priloge 1 te uredbe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pri upoštevanju dodatnih meril za razvrstitev obratov iz prejšnjega člena upoštevajo količine za razvrstitev glede na nevarno lastnost snovi, ki je bila upoštevana pri računu skupnih količin skupin nevarnih snovi iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(5) Pri razvrstitvi obratov se mešanice in pripravki snovi obravnavajo enako kot čiste snovi pod pogojem, da so v mejah koncentracije, ki so določene glede na njihove lastnosti v predpisih o razvrščanju, označevanju in pakiranju nevarnih snovi in pripravkov, razen če je v prilogi 1 te uredbe zanje podana odstotna sestava ali druga specifikacija.
(6) Pri razvrstitvi obratov se nevarne snovi, ki so v obratu v količinah, ki so manjše od 2% količin za razvrščanje iz tabele 1 ali tabele 2 priloge 1 te uredbe, lahko zanemarijo pri določanju celotne količine nevarnih snovi, če njihova prisotnost ne more povzročiti večje nesreče v obratu.

(1) Upravljavec obrata mora ukreniti vse potrebno, da se pri načrtovanju, gradnji, obratovanju, vzdrževalnih delih, večjih spremembah, zaustavitvi in prenehanju obratovanja preprečijo večje nesreče in zmanjšajo njihove posledice.
(2) Upravljavec obrata mora za obratovanje obrata pridobiti okoljevarstveno dovoljenje skladno z zakonom.

(1) Za obrat manjšega tveganja za okolje mora upravljavec obrata prijaviti obrat in izdelati zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje.
(2) Za obrat večjega tveganja za okolje mora upravljavec obrata:
– prijaviti obrat,
– izdelati zasnovo preprečevanja večjih nesreč,
– vzpostaviti in vzdrževati sistem obvladovanja varnosti,
– izdelati varnostno poročilo,
– obveščati javnost o varnostnih ukrepih,
– izdelati načrt zaščite in reševanja v skladu s predpisom, ki ureja načrte zaščite in reševanja.
(3) Upravljavci obratov morajo ravnati skladno z ukrepi iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(4) Upravljavec obrata mora pred vsako večjo spremembo obrata, določeno v 86. členu zakona, pregledati ukrepe iz prvega ali drugega odstavka tega člena in jih po potrebi spremeniti ali dopolniti.
(5) Upravljavec obrata mora pri zasnovi zmanjšanja tveganja za okolje, zasnovi preprečevanja večjih nesreč, sistemu obvladovanja varnosti, varnostnem poročilu in načrtu zaščite in reševanja upoštevati možnost verižnih učinkov.

(1) Upravljavci obratov iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena morajo prijaviti svoje obratovanje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), najkasneje v roku treh mesecev po izpolnitvi meril za razvrstitev obrata v obrat manjšega ali večjega tveganja za okolje v skladu s to uredbo. Prijavo obrata pošljejo na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Upravljavci obratov morajo ministrstvu nemudoma prijaviti tudi vsako spremembo podatkov iz prijave iz prejšnjega odstavka (npr: spremembo količine nevarnih snovi, spremembo značilnosti ali fizikalnih lastnosti nevarnih snovi, spremembo postopka, v katerem se uporablja ali proizvaja nevarna snov) in katerokoli drugo spremembo v obratu, ki lahko vpliva na večje nesreče obrata. Upravljavci obratov ministrstvo skladno z zakonom obvestijo tudi o prenehanju obratovanja obrata in prenehanju upravljavca obrata.
(3) Spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka upravljavec obrata ministrstvu pošlje najmanj en mesec pred nastopom sprememb.
(4) Če je obrat ali del obrata hkrati naprava iz 68. člena zakona, se 2. točka prijave iz prvega odstavka tega člena nadomesti z obrazci za popis surovin, pomožnih materialov, polproizvodov, proizvodov oziroma nevarnih kemikalij, ki lahko nastanejo ob večjih nesrečah, predpisanimi v uredbi, ki ureja dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.

(1) Zasnova zmanjšanja tveganja za okolje je pisni dokument, ki zajema zasnovo preprečevanja večjih nesreč in prikaz izvajanja zasnove preprečevanja večjih nesreč v obratu. Po vsebini in obsegu naj bo sorazmerna s tveganjem za okolje, značilnim za obrat.
(2) Upravljavec obrata manjšega tveganja za okolje mora izdelati zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje najkasneje v roku treh mesecev po izpolnitvi meril za razvrstitev obrata v obrat manjšega tveganja za okolje v skladu s to uredbo.

(1) Zasnova preprečevanja večjih nesreč je pisna izjava upravljavca obrata, s katero opredeli politiko varstva pred večjimi nesrečami za obrat, ki ga upravlja.
(2) V zasnovi preprečevanja večjih nesreč upravljavec obrata določi načela in usmeritve glede preprečevanja večjih nesreč in zmanjšanja njihovih posledic.
(3) Z zasnovo preprečevanja večjih nesreč se upravljavec obrata zavezuje, da z ustreznimi sredstvi, organizacijo in sistemom vodenja zagotavlja visoko stopnjo varstva pred večjimi nesrečami.

(1) Sistem obvladovanja varnosti je del celotnega sistema organiziranosti in vodenja obrata, ki obsega organizacijsko strukturo, odgovornosti, navodila, postopke, procese in sredstva za opredelitev in izvajanje zasnove preprečevanja večjih nesreč.
(2) Zahteve za sistem obvladovanja varnosti so podrobneje določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Varnostno poročilo je pisni dokument, s katerim upravljavec obrata analizira možne večje nesreče obrata in prikaže način preprečevanja teh nesreč in zmanjševanja njihovih posledic na zdravje in premoženje ljudi in na okolje.
(2) Upravljavec obrata v varnostnem poročilu:
1. prikaže zasnovo preprečevanja večjih nesreč,
2. prikaže sistem obvladovanja varnosti,
3. prikaže večje nesreče, do katerih lahko pride v obratu,
4. prikaže preprečitev večjih nesreč in zmanjšanje njihovih posledic,
5. prikaže zagotavljanje varnosti in zanesljivosti obrata pri načrtovanju obrata, v času gradnje, obratovanja in vzdrževanja obrata,
6. zagotovi podatke o tveganju za okolje, na podlagi katerih lahko pristojni organ odloča o urejanju prostora in graditvi objektov v bližini obrata,
7. prikaže, da pri obravnavi večjih nesreč upošteva možnost verižnih učinkov,
8. prikaže vplivno območje obrata, na katerem bi večje nesreče v obratu lahko škodljivo vplivale na zdravje in premoženje ljudi ter na okolje,
9. prikaže območje za pošiljanje informacije o varnostnih ukrepih skladno s 14. členom te uredbe,
10. prikaže izdelavo načrta zaščite in reševanja ter pošiljanje podatkov lokalni skupnosti skladno s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Varnostno poročilo mora vsebovati zlasti podatke in vsebine, določene v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Kadar upravljavec obrata ministrstvu prikaže, da določene nevarne snovi v obratu ali določen del obrata ne predstavlja nevarnosti za večjo nesrečo, lahko ministrstvo z upoštevanjem Odločbe Komisije št. 98/433/ES z dne 26. junija 1998 o usklajenih merilih za oprostitve v skladu z 9. členom Direktive Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 192 z dne 8. 9. 1998, str. 19) izda informacijo o obsegu varnostnega poročila, katerega vsebina obravnava le nevarnosti večjih nesreč, ki izhajajo iz preostalih nevarnih snovi ali preostalega dela obrata.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena mora varnostno poročilo vsebovati tudi seznam nevarnih snovi v obratu. Seznam nevarnih snovi mora vsebovati količine nevarnih snovi in njihove nevarne lastnosti.
(6) V varnostnem poročilu se navedejo tudi organizacije, ki so sodelovale pri izdelavi varnostnega poročila.
(7) Upravljavec obrata lahko pri pripravi varnostnega poročila uporabi tudi dokumente ali strokovne podlage, izdelane skladno s predpisi s področja varstva pred požarom, kemikalij, varnosti in zdravja pri delu ali varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, če ti dokumenti ali strokovne podlage obravnavajo večje nesreče obrata skladno s to uredbo.
(8) Upravljavec obrata večjega tveganja za okolje mora izdelati varnostno poročilo najkasneje v roku enega leta po izpolnitvi meril za razvrstitev obrata v obrat večjega tveganja za okolje v skladu s to uredbo.

(1) Upravljavec obrata večjega tveganja za okolje mora za javnost pripraviti informacijo o varnostnih ukrepih in o ravnanju v primeru večje nesreče (v nadaljnjem besedilu: informacija o varnostnih ukrepih).
(2) Informacija o varnostnih ukrepih je pisni dokument in vsebuje najmanj podatke, ki jih določa Priloga 4, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Upravljavec obrata informacijo o varnostnih ukrepih pregleda in po potrebi spremeni ali dopolni ob vsaki večji spremembi obrata ali najmanj vsake tri leta.
(4) Upravljavec obrata mora zagotoviti, da je informacija o varnostnih ukrepih stalno na voljo javnosti (npr. z objavo kraja ali osebe, pri kateri je na voljo).
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora upravljavec obrata informacijo o varnostnih ukrepih redno in v najustreznejši obliki, ne da bi to posebej zahtevali, posredovati vsem osebam in vsem javnim ustanovam na vplivnem območju v okolici obrata, kjer bi večje nesreče obrata lahko povzročile škodljive vplive na zdravje in premoženje ljudi, najkasneje v treh mesecih po začetku obratovanja, po vsaki spremembi ali dopolnitvi informacije o varnostnih ukrepih skladno s tretjim odstavkom tega člena oziroma najmanj vsakih pet let.

(1) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, na podlagi obvestila upravljavca obrata odloči, ali je o večji nesreči, ki se je zgodila, treba skladno z merili iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, poročati Evropski komisiji. Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, obvesti ministrstvo o večji nesreči, o kateri se poroča Evropski komisiji.
(2) Po ugotovitvi večje nesreče, o kateri se poroča Evropski komisiji, imenuje minister, pristojen za varstvo okolja, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, komisijo za proučitev tehničnih, organizacijskih in drugih vidikov te večje nesreče.
(3) Komisija iz prejšnjega odstavka prouči vzroke za nastanek nesreče, ravnanje ob nesreči in posledice nesreče. Komisija izdela poročilo o večji nesreči, ki mora vsebovati zlasti elemente celovitega poročila Evropski komisiji o nesreči in priporočila za preprečevanje tovrstnih nesreč v prihodnje.
(4) Ministrstvo priporočila za preprečevanje tovrstnih nesreč pošlje upravljavcem obratov večjega in manjšega tveganja za okolje.
(5) Poročilo o večji nesreči iz tretjega odstavka tega člena je tudi osnova za poročanje o večji nesreči Evropski komisiji.

(1) Na podlagi prijave obratov iz 9. in 21. člena te uredbe ministrstvo s sklepom določi tiste obrate, katerih medsebojna razdalja je manjša ali enaka 700 m, in naloži upravljavcem teh obratov, da si zaradi možnosti verižnih učinkov medsebojno izmenjajo podatke in jih upoštevajo v zasnovah zmanjšanja tveganja za okolje, sistemih obvladovanja varnosti, varnostnih poročilih in načrtih zaščite in reševanja ter jim naloži sodelovanje tudi pri izdelavi informacije o varnostnih ukrepih.
(2) Informacijo o obratih iz prejšnjega odstavka ministrstvo pošlje tudi ministrstvu, pristojnemu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(1) Upravljavec obrata večjega ali manjšega tveganja za okolje mora vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: vloga) vložiti na ministrstvu.
(2) Vloga se lahko vloži pisno ali v elektronski obliki v skladu s predpisi o elektronskem poslovanju.

(1) Vloga mora vsebovati:
1. podatke o upravljavcu obrata,
2. podatke o obratu z navedbo kraja obrata (naslov in parcelna številka zemljišč) in njegovih dejavnosti,
3. zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje za obrate manjšega tveganja za okolje ali varnostno poročilo za obrate večjega tveganja za okolje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora vloga v primeru, ko je obrat hkrati tudi nameravani poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, vsebovati tudi projekt nameravanega posega v okolje, poročilo o vplivih izvedbe nameravanega posega na okolje in revizijo tega poročila. V tem primeru varnostno poročilo v poročilu o vplivih na okolje nadomesti določitev in ovrednotenje vplivov na okolje z vidika tveganja in nevarnosti za okolje zaradi večjih nesreč obrata.
(3) Vloga, s katero upravljavec obrata pridobiva okoljevarstveno dovoljenje za večjo spremembo obrata, mora vsebovati varnostno poročilo, v katerem upravljavec obrata obravnava celotno območje obrata z vidika načrtovanih večjih sprememb, tudi kadar v skladu s predpisom, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, izdelava celovitega poročila ni obvezna.

(1) Okoljevarstveno dovoljenje vsebuje zlasti:
1. podatke o upravljavcu,
2. navedbo kraja obrata,
3. opis dejavnosti in zmogljivosti obrata,
4. navedbo vrste in količine nevarnih snovi v obratu,
5. podatke iz zasnove zmanjšanja tveganja za okolje oziroma varnostnega poročila, ki opredeljujejo prepoznane večje nesreče obrata, sistem obvladovanja varnosti, organizacijske in tehnične ukrepe upravljavca obrata za preprečitev večjih nesreč in zmanjšanje posledic teh nesreč,
6. druge ukrepe za zmanjšanje tveganja za okolje pri gradnji, običajnem obratovanju, zagonu, poskusnem obratovanju, rednih in izrednih zaustavitvah obratovanja ter pri dokončnem prenehanju obratovanja obrata,
7. obveznosti upravljavca obrata, povezane z večjimi spremembami obrata,
8. obveznosti upravljavca obrata, povezane z informiranjem javnosti o varnostnih ukrepih,
9. obveznosti upravljavca obrata, povezane z možnostjo verižnih učinkov,
10. obveznosti upravljavca obrata, povezane z obveščanjem ob večji nesreči,
11. druge posebne pogoje,
12. obveznost, da v primeru spremembe upravljavca obrata najkasneje v 15 dneh obvesti ministrstvo o novemu upravljavcu, in
13. čas veljavnosti dovoljenja.
(2) Obveznosti iz 9. točke prejšnjega odstavka obsegajo medsebojno izmenjavo podatkov med upravljavci obratov o možnih verižnih učinkih, ki jih upoštevajo v zasnovi zmanjšanja tveganja za okolje, sistemu obvladovanja varnosti, varnostnem poročilu, informaciji o varnostnih ukrepih in načrtih zaščite in reševanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Upravljavci obstoječih obratov morajo najkasneje do 1. novembra 2005 prijaviti svoje obratovanje ministrstvu. Prijavo pošljejo na obrazcu iz priloge 6 te uredbe.
(2) Prijava vira manjšega tveganja za okolje oziroma prijava vira večjega tveganja za okolje, izvedena v skladu z določbami Uredbe o ukrepih za zmanjšanje tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami (Uradni list RS, št. 46/02), se šteje za prijavo obrata manjšega tveganja za okolje oziroma obrata večjega tveganja za okolje v skladu s to uredbo.

Upravljavci obstoječih obratov manjšega tveganja za okolje morajo izdelati zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje najkasneje do 1. novembra 2005.

(1) Ne glede na določbo osmega odstavka 13. člena te uredbe morajo upravljavci obstoječih obratov večjega tveganja za okolje izdelati varnostno poročilo do 1. januarja 2006.
(2) Upravljavci obstoječih obratov večjega tveganja za okolje izdelajo varnostno poročilo v skladu s prvim do sedmim odstavkom 13. člena te uredbe.

Odločbe o potrditvi delnih ali končnih varnostnih poročil, ki so bila na ministrstvo vložena pred dnem uveljavitve te uredbe, se izdajo v skladu z Uredbo o ukrepih za zmanjšanje tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami (Uradni list RS, št. 46/02).

Upravljavci obstoječih obratov morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s to uredbo najkasneje do 31. oktobra 2007.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ukrepih za zmanjšanje tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami (Uradni list RS, št. 46/02).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.