Na podlagi 214. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 51/05 – uradno prečiščeno besedilo, 67/05 – odl. US, 69/05 in 76/05-ZDCOPMD) izdaja minister za notranje zadeve

(1) S tem pravilnikom se natančneje določajo pogoji in način opravljanja tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil (v nadaljnjem besedilu: vozilo), način vodenja evidenc o opravljenih tehničnih pregledih, obrazec potrdila o tehnični brezhibnosti vozila in obrazec zapisnika o tehničnem pregledu.
(2) Ta pravilnik določa tudi podrobnejši program in potek usposabljanja kandidatov za kontrolorja, vodjo tehničnih pregledov in referenta, sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, način opravljanja izpitov in vodenje evidenc o izpitih ter druga vprašanja v zvezi z usposabljanjem in opravljanjem izpitov.
(3) Ta pravilnik določa postopke tehničnega pregleda motornih in priklopnih vozil v skladu z Direktivo Sveta 96/96/ES z dne 20. decembra 1996 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L št. 46 z dne 17. 2. 1997, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 1999/52/ES z dne 26. maja 1999 o prilagoditvi Direktive Sveta 96/96/ES o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov, tehničnemu napredku (UL L št. 142 z dne 5. 6. 1999, str. 26), Direktivo Komisije 2001/9/ES z dne 12. februarja 2001 o prilagoditvi Direktive Sveta 96/96/ES o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov, tehničnemu napredku (UL L št. 48 z dne 17. 2. 2001, str. 18), Direktivo Komisije 2001/11/ES z dne 14. februarja 2001 o prilagoditvi Direktive Sveta 96/96/ES o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov – preskušanje delovanja naprave za omejevanje hitrosti gospodarskih vozil, tehničnemu napredku (UL L št. 46 z dne 17. 2. 2001, str. 20) in Direktivo Komisije 2003/27/ES z dne 3. aprila 2003 o prilagoditvi Direktive Sveta 96/96/ES glede preskušanja emisij izpušnih plinov iz motornih vozil tehničnemu napredku (UL L št. 90 z dne 8. 4. 2003, str. 41), ter v skladu z Direktivo 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti (UL L št. 203 z dne 10. 8. 2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2003/26/ES z dne 3. aprila 2003 o prilagoditvi Direktive 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede omejevalnikov hitrosti in emisij izpušnih plinov gospodarskih vozil tehničnemu napredku (UL L št. 90 z dne 8. 4. 2003, str. 37).

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Poslovni prostor obsega preizkuševalni prostor in vse prostore, vezane na delo tehničnih pregledov in registracijo vozil, vključno z dovoznimi in odvoznimi potmi, parkirnimi prostori in površinami za dinamični preizkus zavor in merjenje hrupa vozil.
2. Preizkuševalni prostor je prostor, namenjen za opravljanje tehničnih pregledov vozil z eno ali več preizkuševalnimi stezami.
3. Preizkuševalna steza je površina, na kateri so vgrajene merilne naprave in oprema za ugotavljanje tehničnega stanja določenih vrst vozil, razen površin za dinamično preizkušanje zavor in merjenje hrupa vozil.
4. Preizkuševalna steza za osebne avtomobile je preizkuševalna steza, ki omogoča preizkušanje vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg, razen motornih koles in koles z motorjem.
5. Preizkuševalna steza za tovorna vozila je preizkuševalna steza, ki omogoča preizkušanje vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg.
6. Kombinirana preizkuševalna steza je preizkuševalna steza, ki omogoča preizkušanje vseh vozil, razen motornih koles in koles z motorjem.
7. Preizkuševalna steza za motorna kolesa je preizkuševalna steza, ki omogoča preizkušanje motornih koles in koles z motorjem.
8. Elektronsko podprta preizkuševalna steza pomeni elektronski zajem rezultatov meritev iz merilnih naprav, vnos vizualno ugotovljenih napak, elektronsko potrditev tehnične brezhibnosti in prenos podatkov o tehničnem pregledu vozila v evidenco registriranih vozil.
9. Elektronska potrditev tehnične brezhibnosti pomeni potrditev tehnične brezhibnosti vozila v evidenci registriranih vozil, ki jo opravi kontrolor iz elektronsko podprte preizkuševalne steze ob prenosu podatkov o opravljenem tehničnem pregledu vozila v evidenco registriranih vozil.
10. Mentor je vodja tehničnih pregledov z opravljenim izpitom za kontrolorja, kontrolor oziroma referent, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri ugotavljanju tehnične brezhibnosti vozil oziroma registraciji vozil ter nadzira delo kandidatov za kontrolorja, vodjo tehničnih pregledov oziroma referenta na praksi v pooblaščeni organizaciji za tehnične preglede vozil za pripravo na izpit.

Pri opredelitvi vrste vozila se upošteva razvrstitev vozil, določena v Pravilniku o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, št. 30/04).

(1) Tehnični pregledi vozil se opravljajo v preizkuševalnem prostoru na preizkuševalni stezi za osebne avtomobile, preizkuševalni stezi za tovorna vozila, preizkuševalni stezi za motorna kolesa ali na kombinirani preizkuševalni stezi.
(2) Tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov ter vozil, katerih zaradi njihovih specifičnih tehničnih karakteristik ni mogoče preizkušati na posameznih preizkuševalnih stezah, se smejo opravljati tudi zunaj preizkuševalnih stez, na posebej za to predpisanih površinah.

(1) Minister za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister) za opravljanje tehničnih pregledov vozil z odločbo pooblasti pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje glede poslovnih prostorov, predpisane opreme in naprav ter strokovnih delavcev, kot jih določata Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 51/05 – uradno prečiščeno besedilo, 67/05 – odl. US, 69/05 in 76/05 – ZDCOPMD; v nadaljnjem besedilu: zakon) in ta pravilnik.
(2) Pri izdaji odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena minister upošteva načeli učinkovitosti in ekonomičnosti, varnost cestnega prometa in stopnjo javnega zaupanja pravne osebe.

(1) Poslovni prostor mora obsegati prostore za preizkušanje vozil in prostore za registracijo vozil.
(2) Prostori za preizkušanje vozil obsegajo:
1. preizkuševalni prostor, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) vzdolž preizkuševalne steze mora biti prostor za zadrževanje strank, ki mora biti ločen od preizkuševalne steze;
b) v preizkuševalnem prostoru mora biti na vidnem mestu opozorilna tabla z napisom, da je prepovedano zadrževanje strank na preizkuševalnih stezah;
c) na vhodu in izhodu iz preizkuševalnih stez morajo biti vgrajena vrata z napravo za hitro odpiranje in zapiranje;
d) v prostoru mora biti vgrajena zaprta kabina ali poseben prostor, namenjen odpiranju in zaključevanju zapisnikov o tehničnem pregledu vozil, z nameščeno povezavo elektronsko podprtih preizkuševalnih stez do evidence registriranih vozil v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: računalniške evidence);
2. prostor za kontrolorje in shranjevanje opreme, velik najmanj 9 m2;
3. parkirne površine, ki morajo ustrezati naslednjim pogojem:
a) za preizkuševalno stezo za osebne avtomobile mora biti zagotovljeno najmanj deset parkirnih mest za osebne avtomobile;
b) za preizkuševalno stezo za tovorna vozila mora biti zagotovljeno najmanj eno ustrezno parkirno mesto za tovorno vozilo s priklopnim vozilom;
c) za kombinirano preizkuševalno stezo mora biti zagotovljeno najmanj deset parkirnih mest za osebne avtomobile in najmanj eno ustrezno parkirno mesto za tovorno vozilo s priklopnim vozilom;
d) za preizkuševalno stezo za motorna kolesa mora biti zagotovljeno najmanj eno ustrezno parkirno mesto;
4. dovozne poti, ki morajo ustrezati naslednjim pogojem:
a) dovozna pot, ki vodi na preizkuševalno stezo za osebne avtomobile, mora omogočiti čakanje najmanj desetim osebnim avtomobilom;
b) dovozna pot, ki vodi na preizkuševalno stezo za tovorna vozila, mora omogočati čakanje najmanj enemu tovornemu vozilu s priklopnim vozilom;
c) dovozna pot, ki vodi na kombinirano preizkuševalno stezo, mora omogočiti čakanje najmanj enega tovornega vozila s priklopnim vozilom in najmanj desetim osebnim avtomobilom;
5. prosto površino za dinamični preizkus zavor, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) dolga mora biti najmanj 70 m in široka najmanj 3 m;
b) biti mora ravna, vodoravna in asfaltirana po vsej površini;
6. prosto površino za merjenje hrupa, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) biti mora vodoravna in asfaltirana po vsej površini;
b) dolga mora biti najmanj 25 m, široka pa najmanj 9 m;
c) če pooblaščena organizacija nima preizkuševalne steze za tovorna vozila oziroma kombinirane preizkuševalne steze, mora biti površina dolga najmanj 18 m in široka 9 m.
(3) Na dovoznih poteh na preizkuševalne steze morajo biti naslednji napisi:
a) na dovozni poti za osebne avtomobile napis »OSEBNI AVTOMOBILI«;
b) na dovozni poti za tovorna vozila napis »TOVORNA VOZILA«;
c) na dovozni poti na kombinirano preizkuševalno stezo pa napis »MOTORNA VOZILA«.
(4) Dovozne poti so lahko namesto z napisi označene tudi z ustreznimi talnimi označbami na vozišču. Na dovoznih in odvoznih poteh morajo biti talne označbe, ki označujejo smer vožnje.
(5) Na poslovnem prostoru mora biti na vidnem mestu napis »TEHNIČNI PREGLEDI«, na vhodu pa tudi vidno označen delovni čas.
(6) Preizkuševalni prostor mora biti fizično ločen od drugih prostorov, da se preprečijo vplivi emisij plinov in drugih nevarnih snovi ter vlage. Emisija hrupa, ki prihaja iz drugih prostorov, ne sme biti večja od 50 dB(A). V preizkuševalnem prostoru mora biti zagotovljena temperatura in relativna vlažnost zraka, ki zagotavlja normalno delovanje predpisanih naprav in opravljanje vseh postopkov, predpisanih s tem pravilnikom.
(7) Prostori za registracijo vozil obsegajo:
1. prostor za strokovno osebje, ki opravlja postopke registracije oziroma administrativne postopke v zvezi s tehničnimi pregledi vozil, z najmanj dvema delovnima mestoma;
2. prostor za shranjevanje novih in deponiranih registrskih tablic ter obrazcev listin, velik najmanj 8 m2, z vgrajenimi ognjevarnimi vrati;
3. arhiv za arhiviranje zadev.
(8) Delovna mesta za registracijo vozil morajo biti opremljena z ustrezno računalniško in programsko opremo za dostop do evidence registriranih vozil in izpis listin, ki ustreza tehničnim in varnostnim zahtevam Ministrstva za notranje zadeve.
(9) Delovna mesta za registracijo vozil morajo biti označena z napisi, iz katerih je razvidno, na katerih delovnih mestih se opravljajo postopki v zvezi s tehničnimi pregledi in registracijo vozil.
(10) V poslovnem prostoru mora biti na vidnem mestu napis »REGISTRACIJA VOZIL«, na vhodu pa tudi vidno označen delovni čas, izpolnjevati pa mora tudi pogoje, ki jih določa Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05).

(1) Vsi prostori, v katerih se nahajajo računalniki, s katerih je omogočen dostop do računalniške evidence, obrazci listin ter pečati, morajo biti ustrezno tehnično varovani s protivlomno zaščito in imeti vgrajeno alarmno napravo, vezano na intervencijski center. Vsa delovna mesta morajo biti zaradi varstva osebnih podatkov ustrezno varovana tako, da je nepooblaščenim osebam onemogočen dostop do računalnika in vpogled na ekran računalnika
(2) Delovna mesta referentov in kontrolorjev morajo biti opremljena tako, da je zagotovljeno varovanje obrazcev, registrskih tablic in tiskovin.

(1) Pooblaščena organizacija sme opravljati tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov zunaj prostorov pooblaščene organizacije, če predloži Ministrstvu za notranje zadeve in Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve natančen urnik dela najkasneje štirinajst dni pred pričetkom opravljanja takih pregledov na določeni lokaciji. Urnik dela mora obsegati datum, uro pričetka opravljanja pregledov, predvideni čas zaključka ter kraj in lokacijo opravljanja pregledov.
(2) Za preizkušanje traktorjev in traktorskih priklopnikov mora pooblaščena organizacija zagotavljati:
a) prostor za opravljanje administrativno-tehničnih opravil;
b) ravno površino za pregled vozil in dinamični preizkus zavor, dolgo najmanj 50 m in široko najmanj 3 m, ki mora biti vodoravna in asfaltirana po vsej površini;
c) prostor za parkiranje čakajočih vozil.

Preizkuševalna steza za osebne avtomobile mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) dolžina steze, od vhoda do izhoda, mora biti najmanj 20 m;
b) višina in širina vhodnih in izhodnih vrat mora biti najmanj 3 m;
c) širina posamezne preizkuševalne steze mora biti najmanj 4,5 m, robovi preizkuševalne steze pa morajo biti označeni s črno-rumeno črto, široko 100 mm.

Preizkuševalna steza za tovorna vozila mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) dolžina steze, od vhoda do izhoda, mora biti najmanj 36 m;
b) višina vhodnih in izhodnih vrat mora biti najmanj 4,15 m, širina pa najmanj 3,5 m;
c) širina posamezne preizkuševalne steze mora biti najmanj 4,5 m, robovi preizkuševalne steze pa morajo biti jasno označeni s črno-rumeno črto, široko 100 mm.

Kombinirana preizkuševalna steza mora izpolnjevati pogoje iz točk a), b) in c) 10. člena tega pravilnika.

Vse preizkuševalne steze morajo biti povezane v elektronsko podprto preizkuševalno stezo, na katero morajo biti priključene naslednje naprave:
1. za merjenje dimnosti dieselskih motorjev,
2. za merjenje emisije izpušnih plinov bencinski motorjev,
3. za tehtanje mase vozila po oseh,
4. za merjenje zavornih sil po obodu koles (zavorni valji),
5. za merjenje hitrosti koles z motorjem,
6. regloskop,
7. za vnos vizualno ugotovljenih napak.

(1) Pooblaščena organizacija mora imeti naslednje naprave in opremo za preizkušanje vozil:
1. merilno napravo za merjenje emisije izpušnih plinov motorjev s kompresijskim vžigom (dieselskih motorjev) v skladu s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za merila za merjenje izpušnih plinov motornih vozil na kompresijski vžig (Uradni list RS, št. 106/01). Konstrukcijsko mora biti izvedena kot merilnik motnosti (dimnosti) delnega toka izpušnih plinov, odvzetega na koncu izpušne cevi vozila. Omogočati mora merjenje koeficienta motnosti (k) v izpušnih plinih (dimnosti) ter merjenje vrtilne hitrosti in temperature motorja. Na merilniku mora biti nameščena ustrezna programska oprema za programsko vodenje merilnega poteka. Merilnik mora biti opremljen s tiskalnikom za izpis merilnih rezultatov ter z vmesnikom za diagnozo po standardu OBD;
2. merilno napravo za merjenje emisije bencinskih motorjev z vgrajenim tiskalnikom in OBD diagnostičnim priključkom, ki mora omogočati meritev vsebnosti CO, CO(2), HC, O(2), temperature olja v motorju, vrtilne hitrosti in izračun lambda faktorja. Naprava mora izpolnjevati pogoje razreda I, v skladu s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za merila za merjenje izpušnih plinov vozil (Uradni list RS, št. 5/98). Na merilniku mora biti nameščena ustrezna računalniška programska oprema za vodenje merilnega postopka;
3. fonometer, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) ustrezati mora zahtevam standarda IEC 61671-1 in IEC 61672-2, razred 1 (po karakteristiki A) z merilnimi pripomočki (stojalo, kabli in pripadajoči pribor) ter mikrofonom premera 1/2«, ki lahko deluje v hitrem (»fast«) načinu;
b) omogočati mora določitev povprečne ekvivalentne vrednosti jakosti zvoka (RMS);
c) omogoča merjenje vrtilne hitrosti motorja, z merilnim območjem od 0 do najmanj 6000 vrt/min, s točnostjo +- 1% od izmerjene vrednosti +- 5 vrt/min. Merilnik vrtljajev mora biti pregledan v vsaj desetih merilnih točkah;
d) vgrajen mora imeti standardni vmesnik za priključitev na druge naprave oziroma na računalniško vodeno preizkuševalno stezo;
4. regloskop, montiran na nivelirano podvozje za kontrolo nastavitve žarometov, z vgrajeno vizirno napravo in merilnim območjem najmanj od -0,5% do -3,5% s točnostjo +- 0,25% (absolutno). Regloskop mora biti kalibriran v vsaj treh merilnih točkah;
5. napravo za merjenje pojemkov, z merilnim območjem najmanj od 0 do 10 m/s2, s točnostjo +- 0,2 m/s2, z vgrajenim tiskalnikom in dinamometrom za merjenje pritisne sile na stopalki oziroma ročici zavore, točnosti +- 15 N, z nosilcem, ki omogoča pritrditev na vozilo. Merilnik pojemkov mora biti pregledan v vsaj petih merilnih točkah;
6. mikrometre z merilnim območjem 0 do 25 mm, 25 do 50 mm, 50 do 75 mm in 75 do 100 mm, s točnostjo +- 0,05 mm in kalibre z ustreznimi tolerančnimi polji za kontrolo vlečnih naprav, s točnostjo +- 0,05 mm;
7. merilno napravo za kontrolo vztrajnostno krmilne naprave priklopnih vozil, ki omogoča merjenje vztrajnostno zaviralne sile, izražene v N, s točnostjo +- 20 N. Merilna naprava za kontrolo vztrajnostno krmilne naprave priklopnih vozil mora biti pregledana v vsaj petih merilnih točkah;
8. napravo za merjenje vrelišča zavorne tekočine v stopinjah Celzija;
9. napravo za funkcionalno kontrolo električnih priključkov za vlečna in priklopna vozila;
10. kotomer za merjenje zračnosti volana s točnostjo +- 0,5 º. Kotomer za merjenje zračnosti volana mora biti pregledan v vsaj treh merilnih točkah;
11. dolžinski merili splošnega namena, razreda točnosti III, dolžine 3 m in najmanj 20 m, v skladu s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za dolžinska merila splošnega namena (Uradni list RS, št. 76/01);
12. uro štoparico;
13. napravo za merjenje globine profila na pnevmatikah, s točnostjo +- 0,05 mm. Merilnik za merjenje globine profila na pnevmatikah mora biti kalibriran v vsaj treh merilnih točkah;
14. manometer za merjenje tlaka v pnevmatikah v skladu s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za merilnike tlaka v pnevmatikah (Uradni list RS, št. 15/02) ali v skladu s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za merilnike tlaka v pnevmatikah, ki lahko nosijo oznake in znake EEC (Uradni list RS, št. 74/01);
15. barvni katalog za določanje barve vozila;
16. dva kolesna podložna klina;
17. imeti mora ustrezen vir tehničnih podatkov o vozilih, ki so potrebni za identifikacijo vozil in opravljanje tehničnih pregledov vozil;
18. predpise, ki se nanašajo na tehnične preglede, homologacijo in registracijo vozil;
19. navodila proizvajalca merilnih naprav in opreme za njihovo uporabo;
20. pojasnila Ministrstva za notranje zadeve o opravljanju tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil;
21. vodja tehničnih pregledov mora imeti elektronski naslov v informacijskem sistemu državnih organov.
(2) Pooblaščena organizacija mora imeti naslednjo opremo za registracijo vozil:
1. računalnike z ustrezno programsko opremo, ki ustreza tehničnim in varnostnim zahtevam Ministrstva za notranje zadeve, za dostop do evidence registriranih vozil;
2. tiskalnik za izpis obrazcev listin, ki ustreza tehničnim zahtevam Ministrstva za notranje zadeve;
3. pojasnila Ministrstva za notranje zadeve o opravljanju registracije motornih in priklopnih vozil;
4. registracijska organizacija mora imeti elektronski naslov v informacijskem sistemu državnih organov;
5. za opravljanje registracije vozil mora pooblaščena organizacija imeti eno namizno svetilko, ki oddaja ultravijolično svetlobo;
6. ognjevarno kovinsko omaro za shranjevanje obrazcev prometnih dovoljenj, žigov in drugih listin.

(1) Pooblaščena organizacija mora imeti na preizkuševalnih stezah za osebne avtomobile poleg naprav in opreme iz 13. člena tega pravilnika še naslednje naprave in opremo:
1. tehtnico za tehtanje mase po posamični osi vozila, z merilnim območjem od 0 do najmanj 2000 kg, točnosti +- 30 kg na os do vključno 1000 kg obremenitve in +- 3% od izmerjene vrednosti na os nad 1000 kg obremenitve. Tehtnica mora biti pregledana v vsaj v štirih merilnih točkah. Zadnja merilna točka mora biti pregledana pri obremenitvi vsaj 1000 kg na os;
2. napravo za merjenje zavornih sil osebnih avtomobilov, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) imeti mora dva med seboj neodvisna rotacijska valja, ki omogočata hkratno kontrolo zavorne sile na kolesih iste osi;
b) omogočati mora merjenje zavornih sil vozil, ki imajo permanentni pogon na več osi; če ima pooblaščena organizacija več preizkuševalnih stez za osebne avtomobile, mora to omogočati naprava na najmanj eni stezi;
c) omogočati mora analogni prikaz izmerjenih zavornih sil;
d) merilno območje naprave mora biti najmanj od 0 kN do 6 kN;
e) konstrukcijsko mora biti izdelana tako, da omogoča poleg merjenja zavornih sil tudi ugotavljanje pomanjkljivosti zavornega sistema, in sicer kotalnega upora, ovalnosti zavornega bobna ali diska, neenakomernosti blokiranja koles, neenakomernosti popuščanja zavor ter nenormalne zakasnitve v delovanju zavore na obeh kolesih merjene osi;
f) zavorni valji po obodu ne smejo biti navarjeni;
g) omogočati mora preizkušanje vozil z osnim pritiskom najmanj do 20 kN;
h) vgrajene mora imeti zavore, ki omogočajo nemoteno izpeljevanje vozila (elektromagnetne zavore na pogonskih motorjih, motorna zavora ipd.) iz zavornih valjev;
i) imeti mora dinamometer za merjenje sile na stopalki zavore, točnosti +- 15 N
j) omogočati mora grafični oziroma tabelarični prikaz izmerjenih veličin;
3. kanal za kontrolo spodnjega dela vozila, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) dolg mora biti najmanj 8 m in širok 0,80 m;
b) opremljen mora biti s prenosno električno svetilko z ustreznim električnim priključkom in z napetostjo največ 24 V ter vgrajenimi svetlobnimi telesi za stalno osvetljevanje, ki morajo biti zaščitena;
c) opremljen mora biti z zaščitnim robom, visokim najmanj 50 mm, ki preprečuje padec vozila v kanal;
d) vgrajeno mora imeti varovanje, ki preprečuje vklop zavornih valjev kanalske izvedbe, kadar je v kanalu ena ali več oseb;
e) imeti mora talno prezračevanje;
f) vgrajeno mora imeti hidravlično napravo za kontrolo zračnosti podvozja (krmilja, obes koles in ležajev);
g) vgrajeno mora imeti pnevmatsko ali hidravlično kanalsko dvigalo nosilnosti najmanj 2,0 t, ki mora biti izdelano tako, da omogoča hitro in zanesljivo dviganje vozila;
h) do kanala in ob kanalu morajo biti vgrajene kovinske rešetke za čiščenje pnevmatik in odvod vode;
4. merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov osebnih avtomobilov, ki mora imeti:
a) vgrajeno odsesovalno napravo za odsesavanje izpušnih plinov iz motorja med meritvijo. Pretok zraka na odsesovalnem priključku mora znašati najmanj 900 m3/h in največ 1200 m3/h;
b) odsesovalni lijak, nastavljiv po višini in kotu osi izstopa iz izpušne cevi;
c) odsesovalne cevi, odporne na temperaturne in kemične vplive izpušnih plinov.
(2) Pooblaščena organizacija mora imeti na preizkuševalnih stezah za tovorna vozila poleg naprav in opreme iz 13. člena tega pravilnika še naslednje naprave in opremo:
1. napravo za merjenje zavornih sil tovornih in priklopnih vozil ter avtobusov, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) imeti mora dva med seboj neodvisna rotacijska valja, ki omogočata, da se hkrati kontrolirajo zavorne sile na kolesih iste osi;
b) omogočati mora merjenje zavornih sil vozil, ki imajo permanentni pogon na več osi; če ima pooblaščena organizacija več preizkuševalnih stez za tovorna vozila, mora to omogočati naprava na najmanj eni stezi;
c) omogočati mora analogni prikaz izmerjenih zavornih sil;
d) konstrukcijsko mora biti izdelana tako, da omogoča, poleg merjenja zavornih sil tudi ugotavljanje pomanjkljivosti zavornega sistema, in sicer kotalnega upora, ovalnosti zavornega bobna ali diska, neenakomernosti blokiranja koles, neenakomernega popuščanja zavor ter nenormalne zakasnitve v delovanju zavore na katerem koli kolesu;
e) omogočati mora preizkušanje vozil z osnim pritiskom najmanj do 120 kN;
f) merilno območje naprave mora biti najmanj 0 kN do 30 kN;
g) vgrajene mora imeti zavore, ki omogočajo nemoteno izpeljevanje vozila (elektromagnetne zavore na pogonskih motorjih, motorna zavora ipd.) iz zavornih valjev;
h) zavorni valji po obodu ne smejo biti navarjeni;
i) imeti mora komplet najmanj petih senzorjev za merjenje tlaka v pnevmatskih zavornih sistemih, točnosti +- 0.1 bar do vključno 5 barov tlaka in +- 2% od izmerjene vrednosti nad 5 bari tlaka. Vsak senzor mora biti pregledan v vsaj v štirih merilnih točkah;
j) imeti mora dinamometer za merjenje sile na stopalki zavore, točnost i +- 15 N;
k) omogočati mora grafični oziroma tabelarični prikaz izmerjenih veličin;
l) imeti mora vgrajeno tehtnico za dinamično tehtanje mase vozila po posamični osi vozila, točnosti +- 30 kg na os do vključno 1000 kg obremenitve in +- 3% od izmerjene vrednosti na os nad 1000 kg obremenitve. Tehtnica mora biti pregledana v vsaj v štirih merilnih točkah. Zadnja merilna točka mora biti pregledana pri obremenitvi vsaj 6500 kg na os;
m) imeti mora napravo za simulacijo obremenitve vozila oziroma drugo ustrezno pripravo, ki omogoča merjenje zavornih sil in zavornih učinkov pnevmatskih zavornih sistemov po postopkih, določenih v 4. točki 56. člena tega pravilnika.
2. kanal za kontrolo spodnjega dela vozila, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) dolg mora biti najmanj 18 m in širok 0,90 m;
b) opremljen mora biti s prenosno električno svetilko z ustreznim električnim priključkom in s priključno napetostjo največ 24 V ter vgrajenimi svetlobnimi telesi za stalno osvetljevanje, ki morajo biti zaščitena;
c) opremljen mora biti z zaščitnim robom, visokim najmanj 80 mm, ki preprečuje padec vozila v kanal;
d) vgrajeno mora imeti varovanje, ki preprečuje vklop zavornih valjev kanalske izvedbe, kadar je v kanalu ena ali več oseb;
e) imeti mora talno prezračevanje;
f) vgrajeno mora imeti hidravlično ali pnevmatsko kanalsko dvigalo nosilnosti najmanj 12 t, ki mora biti izdelano tako, da omogoča hitro in zanesljivo dviganje vozila;
g) do kanala in ob kanalu morajo biti vgrajene kovinske rešetke za čiščenje pnevmatik in odvod vode;
h) vgrajeno mora imeti hidravlično napravo za kontrolo zračnosti podvozja (krmilja, obes koles in ležajev);
3. merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov tovornih vozil in avtobusov, ki mora imeti:
a) vgrajeno napravo za odsesavanje izpušnih plinov iz motorja med meritvijo. Pretok zraka na odsesovalnem priključku mora znašati najmanj 1700 m3/h in največ 2300 m3/h;
b) odsesovalni lijak, nastavljiv po višini in kotu osi, izstopa iz izpušne cevi, pri čemer mora biti omogočeno odsesavanje izpušnih plinov iz vseh vrst horizontalnih in vertikalnih izpušnih sistemov;
c) odsesovalno cev, odporno na temperaturne in kemične vplive izpušnih plinov.
(3) Pooblaščena organizacija mora imeti na kombiniranih preizkuševalnih stezah poleg naprav in opreme iz 13. člena tega pravilnika še naslednje naprave in opremo:
1. kombinirano napravo za merjenje zavornih sil motornih vozil, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) imeti mora dva med seboj neodvisna rotacijska valja, ki omogočata, da se hkrati kontrolirajo zavorne sile na kolesih iste osi;
b) omogočati mora merjenje zavornih sil vozil, ki imajo permanentni pogon na več kot eni osi;
c) omogočati mora analogni prikaz izmerjenih zavornih sil;
d) konstrukcijsko mora biti izdelana tako, da omogoča poleg merjenja zavornih sil tudi ugotavljanje pomanjkljivosti zavornega sistema, in sicer kotalnega upora, ovalnosti zavornega bobna ali diska, neenakomernosti blokiranja koles, neenakomernosti popuščanja zavor ter nenormalne zakasnitve v delovanju zavore na kateremkoli kolesu;
e) zavorni valji po obodu ne smejo biti navarjeni;
f) omogočati mora preizkušanje vozil z osnim pritiskom najmanj do 120 kN;
g) imeti mora dvojno merilno območje, in sicer od 0 kN do najmanj 6 kN ter od 0 kN do najmanj 30 kN, z avtomatskim preklapljanjem med merilnima območjema;
h) vgrajene mora imeti zavore, ki omogočajo nemoteno izpeljevanje vozila (elektromagnetne zavore na pogonskih motorjih, motorna zavora ipd.) iz zavornih valjev;
i) imeti mora komplet najmanj petih senzorjev za merjenje tlaka v pnevmatskih zavornih sistemih, točnosti +- 0,1 bara do vključno 5 barov tlaka in +- 2% od izmerjene vrednosti nad 5 bari tlaka. Vsak senzor mora biti pregledan v vsaj v štirih merilnih točkah;
j) imeti mora dinamometer za merjenje sile na stopalki zavore, točnosti +- 15 N;
k) imeti mora vgrajeno tehtnico za dinamično tehtanje mase vozila po posamični osi vozila, točnosti +- 30 kg na os do vključno 1000 kg obremenitve in +- 3% od izmerjene vrednosti na os nad 1000 kg obremenitve. Tehtnica mora biti pregledana v vsaj v štirih merilnih točkah. Zadnja merilna točka mora biti pregledana pri obremenitvi vsaj 6500 kg na os;
l) omogočati mora grafični prikaz zavorne sile v odvisnosti od sile na stopalki;
m) imeti mora napravo za simulacijo obremenitve vozila oziroma drugo ustrezno pripravo, ki omogoča merjenje zavornih sil in zavornih učinkov pnevmatskih zavornih sistemov po postopkih, določenih v 4. točki 56. člena tega pravilnika.
2. kanal za kontrolo spodnjega dela vozila, ki mora biti:
a) dolg najmanj 18 m in širok 0,90 m;
b) opremljen s prenosno električno svetilko z ustreznim električnim priključkom, priključne napetosti največ 24 V, ter vgrajenimi svetlobnimi telesi, ki morajo biti zaščitena;
c) opremljen mora biti z zaščitnim robom višine najmanj 60 mm, ki preprečuje padec vozila v kanal;
d) vgrajeno mora imeti varovanje, ki preprečuje vklop zavornih valjev kanalske izvedbe, kadar je v kanalu ena ali več oseb;
e) imeti mora talno prezračevanje;
f) opremljen mora biti s hidravličnim ali pnevmatskim kanalskim dvigalom nosilnosti najmanj 12 t, ki mora biti izdelano tako, da omogoča hitro in zanesljivo dviganje vozila;
g) do kanala in ob kanalu morajo biti vgrajene kovinske rešetke za čiščenje pnevmatik in odvod vode;
h) vgrajeno mora imeti hidravlično napravo za kontrolo zračnosti podvozja (krmilja, obes koles in ležajev);
3. merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov vozil, ki mora imeti:
a) vgrajeno napravo za odsesavanje izpušnih plinov iz motorja med meritvijo. Pretok zraka na odsesovalnem priključku za osebne avtomobile mora znašati najmanj 900 m3/h in največ 1200 m3/h, na odsesovalnem priključku za tovorna vozila pa najmanj 1700 m3/h in največ 2300 m3/h;
b) odsesovalni lijak, nastavljiv po višini in kotu osi izpušne cevi, pri čemer mora biti omogočeno odsesavanje izpušnih plinov iz vseh vrst horizontalnih in vertikalnih izpušnih sistemov;
c) odsesovalno cev, odporno na temperaturne in kemične vplive izpušnih plinov.
(4) Pooblaščena organizacija mora imeti na preizkuševalnih stezah za motorna kolesa poleg naprav in opreme iz 13. člena tega pravilnika še naslednje naprave in opremo:
1. napravo za merjenje zavornih sil motornih koles in koles z motorjem, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) imeti mora merilno območje od 0 kN do najmanj 2,5 kN;
b) omogočati mora analogni prikaz izmerjenih zavornih sil;
c) konstrukcijsko mora biti izdelana tako, da omogoča poleg merjenja zavornih sil tudi ugotavljanje pomanjkljivosti zavornega sistema;
d) imeti mora dinamometer za merjenje sile na ročici in stopalki zavore, točnosti +- 15 N;
e) vgrajeno mora imeti zavoro, ki omogoča nemoteno izpeljevanje vozila (elektromagnetna zavora na pogonskem motorju, motorna zavora ipd.) iz zavornih valjev;
f) zavorni valji po obodu ne smejo biti navarjeni;
g) tehtnico za tehtanje mase vozila po posamičnem kolesu, točnosti +- 2%;
h) omogočati mora grafični prikaz zavorne sile v odvisnosti od sile na stopalki oziroma ročici zavore;
2. merilno napravo za merjenje hitrosti koles z motorjem, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) imeti mora prikazovalnik hitrosti, ki omogoča natančno odčitavanje (simulacija kazalcev na ekranu);
b) omogočati mora simulacijo voznih uporov;
c) imeti mora merilno območje najmanj do 70 km/h;
d) zagotavljati mora točnost merjenja najmanj +- 1 km/h. Merilna naprava mora biti pregledana v najmanj štirih merilnih točkah, na celotnem merilnem območju;
e) omogočati mora povezavo na računalniško vodeno preizkuševalno stezo.
3. merilni napravi iz 1. in 2. točke tega odstavka morata imeti napravo za vpenjanje motornega kolesa in kolesa z motorjem med preizkušanjem ter ustreznim podstavkom za noge.
(5) Na preizkuševalni stezi iz prvega in tretjega odstavka tega člena sta kot dodatna oprema lahko vgrajeni tudi naslednji napravi:
a) naprava za kontrolo geometrije podvozja vozila;
b) naprava za kontrolo blažilnikov vzmetenja vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg.
(6) Na preizkuševalni stezi iz drugega odstavka je kot dodatna oprema lahko vgrajena tudi naprava za kontrolo geometrije koles.
(7) Merilne naprave in oprema, ki niso predpisane s tem pravilnikom, se lahko vgradijo in uporabljajo le ob predhodnem soglasju Ministrstva za notranje zadeve.

(1) Vse preizkuševalne steze morajo biti elektronsko podprte in morajo zagotavljati:
1. zajem podatkov o vozilu in lastniku vozila ter številko tehničnega pregleda iz evidence registriranih motornih vozil v skladu s specifikacijami in tehničnimi zahtevami Ministrstva za notranje zadeve. Poizvedba za vozilo v računalniški evidenci, za katero bo opravljen tehnični pregled, se opravi z uporabo iskalnika na stezi;
2. zajem rezultatov meritev iz merilnih naprav ter vnos napak, ugotovljenih z vizualnim pregledom vozila, preko namenskih terminalov ali računalnika v podatkovno bazo v skladu s specifikacijami in tehničnimi zahtevami, ki jih določi Ministrstvo za notranje zadeve;
3. preprečevanje spreminjanja in popravljanja izmerjenih veličin;
4. vpis tehničnih sprememb, ugotovljenih na vozilu;
5. kreiranje varnostne kopije naslednjih podatkov o vozilu:
a) registrska oznaka vozila,
b) vrsta vozila,
c) znamka in tip vozila,
d) številka šasije,
e) tip motorja,
f) datum opravljenega tehničnega pregleda vozila,
g) izmerjene veličine in ugotovljene pomanjkljivosti,
h) ime in priimek kontrolorja, ki je opravil pregled vozila;
6. preprečiti se mora spreminjanje varnostne kopije, vpogled vanjo pa omogočiti le s posebnim geslom vodji tehničnih pregledov, odgovornemu delavcu in kontrolorjem ter osebam, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem tehničnih pregledov vozil;
7. iskanje podatkov po registrski oznaki vozila, številki šasije, datumu opravljenega tehničnega pregleda ali številki tehničnega pregleda;
8. statistično obdelavo podatkov o opravljenih tehničnih pregledih;
9. omogočati morajo priključitev najmanj naslednjih naprav:
a) za merjenje dimnosti dieselskih motorjev,
b) za merjenje emisije izpušnih plinov bencinski motorjev,
c) za tehtanje mase vozila po oseh,
d) za merjenje zavornih sil po obodu koles (zavorni valji),
e) za merjenje hitrosti koles z motorjem,
f) regloskopa,
g) za vnos vizualno ugotovljenih napak;
10. izvedene morajo biti tako, da se ugotovljene pomanjkljivosti in izmerjene veličine ne morejo spreminjati in prenašati na druga vozila. Izvedene morajo biti tako, da tehničnega pregleda vozila ni mogoče pozitivno zaključiti, če niso izmerjene vse predpisane veličine, ki se za posamezno vrsto vozila zahtevajo;
11. elektronsko potrditev tehnične brezhibnosti vozila, ki jo opravi kontrolor;
12. program mora opravljati kontrolo ocene ustreznosti oziroma neustreznosti vozila predpisanim pogojem ter ne sme dopuščati pozitivne potrditve tehnične brezhibnosti vozila, če se ugotovi, da vozilo ni tehnično brezhibno.
(2) Ročni vpis je dovoljen le za naslednji veličini, izmerjeni pri dinamičnem preizkusu zavornih učinkov:
a) zavorni učinek delovne zavore,
b) zavorni učinek parkirne zavore.
(3) Pri ročnem vnosu zavornega učinka iz prejšnjega odstavka ni dovoljen vpis zavornih sil in tlakov.
(4) Pooblaščena organizacija sme na elektronsko podprtih preizkuševalnih stezah uporabljati le programsko opremo, ki jo odobri Ministrstvo za notranje zadeve.

(1) Vse merilne naprave, ki jih uporablja pooblaščena organizacija pri tehničnih pregledih vozil, morajo biti pregledane, tipsko odobrene in overjene.
(2) Merilne naprave, za katere ni predpisanih meroslovnih zahtev, morajo biti kalibrirane v akreditiranem kalibracijskem laboratoriju za opravljanje kalibracij skladno z zahtevami standarda za preizkuševalne in kalibracijske laboratorije (SIST EN ISO/IEC 17025) vsakih dvanajst mesecev, razen mikrometrov, kalibrov za kontrolo dimenzij vlečnih naprav, naprave za kontrolo vztrajnostno krmilne naprave priklopnih vozil in kotomera za merjenje zračnosti volana, ki se kalibrirajo vsakih 24 mesecev.
(3) Za vse odsesovalne naprave, predpisane s tem pravilnikom, morajo biti opravljene meritve pretoka zraka na vstopu v posamezne odsesovalne priključke pred prvim obratovanjem te naprave ter nato vsakih 24 mesecev. Meritve mora opraviti organizacija, ki je za to pooblaščena.
(4) Naprava za merjenje vrelišča zavorne tekočine in ura štoparica se uporabljata kot indikatorja.
(5) Pooblaščena organizacija mora voditi evidenco o overitvah oziroma kalibracijah in popravilih za vsako merilno napravo.
(6) Evidenca iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslednje podatke o napravi: vrsta, znamka in tip, serijska številka, leto izdelave, merilno območje, merilna točnost, datum, ko je bila naprava dana v uporabo, datum overitve oziroma kalibracij, datum okvare in datum popravila.

V primeru, da pooblaščena organizacija vgradi na preizkuševalno stezo dodatno napravo ali zamenja obstoječo z drugo, lahko nadaljuje z opravljanjem tehničnih pregledov motornih vozil, ko o tem predhodno obvesti Ministrstvo za notranje zadeve.

(1) Pooblaščena organizacija mora imeti na lokaciji, določeni za opravljanje tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov zunaj prostorov pooblaščene organizacije, naslednjo opremo za opravljanje tehničnih pregledov vozil:
1. napravo za merjenje pospeškov in pojemkov vozila;
2. regloskop;
3. meter in merilni trak;
4. kotomer za merjenje zračnosti volana;
5. uro štoparico;
6. napravo za kontrolo električnih priključkov za vlečna in priklopna vozila;
7. barvni katalog za ugotavljanje barve vozila;
8. mednarodno priznane kataloge traktorjev za obdobje najmanj zadnjih deset let do uveljavitve tega pravilnika in vse nadaljnje letnike;
9. prenosni računalnik z ustrezno programsko opremo za elektronsko podprto preizkuševalno stezo, »on-line« dostop do evidence registriranih vozil ter tiskalnik za izpis zapisnika.
(2) Za opravljanje postopkov registracije na lokaciji iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti pooblaščena organizacija naslednjo opremo:
1. ustrezno računalniško in programsko opremo za dostop do evidence registriranih vozil in izpis listin, ki ustreza tehničnim in varnostnim zahtevam Ministrstva za notranje zadeve;
2. priročno blagajno;
3. priročno svetilko, ki oddaja ultravijolično svetlobo.

(1) Kandidati za delavca, ki opravlja postopke registracije vozil (v nadaljnjem besedilu: referent), za vodjo tehničnih pregledov in kontrolorja (v nadaljnjem besedilu: kandidati) se usposabljajo po programu, ki obsega teoretični in praktični del.
(2) Natančnejši program usposabljanja kandidatov iz prejšnjega odstavka je kot priloga št. 7 sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim. Učna ura teoretičnega usposabljanja kandidatov za tehnične preglede traja 45 minut, učna ura praktičnega usposabljanja pa 60 minut.
(3) Strokovni delavci morajo vsaka tri leta obnavljati znanje iz vsebin, določenih v prilogi št. 7. Obnavljanje znanja traja najmanj 6 ur.
(4) Organizacija za usposabljanje iz četrtega odstavka 208. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: organizacija za usposabljanje) mora pripraviti učni načrt z razdelanim urnim razporedom posameznih vsebin, ki ga mora pred začetkom usposabljanja posredovati v soglasje Ministrstvu za notranje zadeve.

Program usposabljanja kandidata za kontrolorja obsega 50 učnih ur teoretičnega in 48 učnih ur praktičnega usposabljanja v organizaciji za usposabljanje.

Program usposabljanja kandidata za vodjo tehničnih pregledov obsega 60 učnih ur teoretičnega in 48 učnih ur praktičnega usposabljanja v organizaciji za usposabljanje.

(1) Program usposabljanja kandidata za referenta obsega teoretični in praktični del.
(2) Teoretični del usposabljanja obsega 50 učnih ur, praktični pa 48 učnih ur in se izvaja v organizaciji za usposabljanje.
(3) Pogoj za pristop k usposabljanju je opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.

(1) Kandidat za kontrolorja in vodjo tehničnih pregledov mora pred opravljanjem izpita opraviti najmanj 160 učnih ur prakse v pooblaščeni organizaciji za tehnične preglede pod nadzorom mentorja.
(2) Kandidat iz prejšnjega odstavka tega člena sme opravljati prakso v pooblaščeni organizaciji, ki ima dve ločeni preizkuševalni stezi, in sicer eno za osebne avtomobile in eno za tovorna vozila, ob predhodnem soglasju Ministrstva za notranje zadeve.
(3) Kandidat za referenta se lahko prijavi za preizkus usposobljenosti po 160 urah opravljenega praktičnega dela v registracijski organizaciji, pod nadzorom mentorja.
(4) Naloge mentorja so, da:
– nadzira delo kandidatov za kontrolorja, vodjo tehničnih pregledov oziroma referenta;
– tedensko pregleda dnevnik prakse, ki ga vodi kandidat;
– ob zaključku prakse pregleda in potrdi dnevnik prakse, ki ga vodi kandidat;
– se udeležuje usposabljanj, ki so organizirana za obnavljanje znanja.

(1) Organizacija za usposabljanje vodi dnevnik usposabljanja kandidatov in dnevnik obnavljanja znanja strokovnih delavcev.
(2) Kandidati morajo med pripravo na izpit oziroma preizkus usposobljenosti in obvezno prakso v pooblaščeni organizaciji voditi dnevnik prakse, ki ga morata ob zaključku potrditi mentor in pooblaščena organizacija, v kateri je kandidat opravljal prakso.

Pooblaščena organizacija za usposabljanje izda kandidatu po opravljenem usposabljanju oziroma obnavljanju znanja ustrezno potrdilo.

(1) Izpit za kontrolorja ali vodjo tehničnih pregledov lahko opravljajo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje glede izobrazbe in zahtevanih delovnih izkušenj, predpisanih v zakonu, in so predhodno opravili usposabljanje v organizaciji za usposabljanje in obvezno prakso.
(2) Kot ustrezna srednja izobrazba tehniške smeri za kandidata za kontrolorja se štejejo štiriletni šolski programi strojne ali prometne smeri ter poklicni programi, ki so povezani z avtomobilsko stroko z opravljenim mojstrskim izpitom.
(3) Kot ustrezne delovne izkušnje za kontrolorja se šteje najmanj tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu servisiranja, izdelave, predelave ali dodelave vozil oziroma njihove homologacije.

(1) Kandidat za kontrolorja in vodjo tehničnih pregledov opravlja izpit pred komisijo, ki jo imenuje minister.
(2) Kandidat za referenta opravlja preizkus usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje minister.

(1) Izpitno komisijo sestavljajo predsednik, namestnik, člani in tajnik izpitne komisije.
(2) Izpit se opravlja pred komisijo, v kateri so predsednik oziroma namestnik in najmanj trije člani.
(3) Kandidati za kontrolorja ter vodjo tehničnih pregledov in kontrolorji, ki opravljajo ponovni izpit na podlagi 229. člena zakona, opravljajo izpit pred izpitno komisijo iz tega člena.

(1) Komisijo za preizkus usposobljenosti referenta sestavljajo predsednik, namestnik, člani in tajnik komisije.
(2) Preizkus usposobljenosti se opravlja pred komisijo, ki šteje najmanj tri člane, v kateri so predsednik oziroma namestnik in najmanj dva člana.

(1) Kandidat, ki želi opravljati izpit za kontrolorja, mora prijavi na izpit priložiti:
1. priglasnico k izpitu, ki je kot priloga št. 8 sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim,
2. potrdilo o opravljenem usposabljanju v organizaciji za usposabljanje,
3. dokazilo o strokovni izobrazbi,
4. dokazilo o ustreznih delovnih izkušnjah: pogodba o zaposlitvi in fotokopija delovne knjižice,
5. dnevnik o opravljeni 160-urni praksi v pooblaščeni organizaciji,
6. potrdilo o plačani pristojbini za opravljanje izpita.
(2) Kandidat, ki opravlja izpit na podlagi 229. člena zakona, mora prijavi na izpit priložiti:
1. priglasnico k izpitu, ki je kot priloga št. 8 sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim,
2. odločbo, s katero je napoten na ponovni izpit,
3. potrdilo o plačani pristojbini za opravljanje izpita,
(3) Kandidat za vodjo tehničnih pregledov mora prijavi na izpit priložiti:
1. priglasnico k izpitu, ki je kot priloga št. 8 sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim,
2. dokazilo o strokovni izobrazbi,
3. potrdilo o opravljenem usposabljanju v organizaciji za usposabljanje,
4. dnevnik o opravljeni 160-urni praksi v pooblaščeni organizaciji,
5. potrdilo o plačani pristojbini za opravljanje izpita.
(4) Kandidat za referenta mora prijavi za preizkus usposobljenosti priložiti:
1. priglasnico k preizkusu usposobljenosti, ki je kot priloga št. 8 sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim,
2. dokazilo o strokovni izobrazbi,
3. potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka,
4. potrdilo o opravljenem usposabljanju v organizaciji za usposabljanje,
5. dnevnik o opravljeni 160-urni praksi v pooblaščeni organizaciji,
6. potrdilo o plačani pristojbini za opravljanje preizkusa usposobljenosti.

(1) Izpit za kontrolorja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela izpita.
(2) Teoretični del izpita obsega:
1. poznavanje predpisov o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na vozila, ter predpisov o tehničnih pregledih vozil in vodenju evidenc o tehničnih pregledih vozil;
2. poznavanje predpisov o napravah, opremi, dimenzijah, skupni masi in osni obremenitvi vozil v cestnem prometu ter osnovah homologacije in preizkušanju predelanih motornih in priklopnih vozil;
3. poznavanje in delovanje glavnih sestavnih delov motornih in priklopnih vozil.
(3) Teoretični del izpita se opravlja pisno in ustno.
(4) Pisna naloga obsega največ dvanajst vprašanj s področja poznavanja predpisov o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na vozila, ter predpisov o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil.
(5) Ustni del izpita obsega teme iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena in traja največ 20 minut.
(6) Praktični del izpita obsega praktično izvedbo tehničnega pregleda vozila z uporabo predpisanih merilnih naprav in opreme. Praktični del izpita obsega tehnični pregled osebnega avtomobila in tehnični pregled tovornega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 3500 kg.

Kontrolor, ki je napoten na ponovni izpit na podlagi 229. člena zakona, opravlja izpit v skladu z določili 31. člena tega pravilnika.

(1) Izpit za vodjo tehničnih pregledov je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela izpita.
(2) Izpit obsega, poleg vsebin iz 31. člena tega pravilnika, še poznavanje predpisov in tehničnih norm o homologaciji in preizkušanju vozil.
(3) Kandidat za vodjo tehničnih pregledov, ki že ima opravljen izpit za kontrolorja, opravlja izpit le iz poznavanja predpisov in tehničnih norm o homologaciji in preizkušanju vozil.

(1) Preizkus usposobljenosti za referenta je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela.
(2) Teoretični del preizkusa usposobljenosti je sestavljen iz pisne naloge in ustnega zagovora naloge. Pisna naloga obsega največ dvanajst vprašanj. Ustni zagovor naloge traja največ 20 minut.
(3) Praktični del preizkusa obsega izvedbo registracije vozila in traja največ 30 minut.
(4) Praktični del preizkusa usposobljenosti lahko opravlja kandidat, ki je uspešno opravil teoretični del preizkusa usposobljenosti. Kandidat, ki ni bil uspešen na praktičnem delu preizkusa usposobljenosti, mora ponovno opravljati praktični del preizkusa usposobljenosti. Če kandidat tudi drugič ni bil uspešen na praktičnem delu preizkusa usposobljenosti, mora preizkus usposobljenosti ponovno opravljati v celoti.

(1) Kandidate za kontrolorje, vodje tehničnih pregledov in referente ocenjuje izpitna komisija.
(2) Kandidat, ki ni uspešno opravil izpita iz enega od delov teoretičnega dela izpita, ima popravni izpit iz tistega izpitnega področja.
(3) Kandidat, ki ni bil uspešen v dveh ali vseh delih teoretičnega izpita, mora ponovno v celoti opravljati teoretični del izpita.

(1) Praktični del izpita lahko opravlja kandidat, ki je uspešno opravil teoretični del izpita.
(2) Kandidat, ki ni bil uspešen na praktičnem delu izpita, mora ponovno opravljati praktični del izpita. Če kandidat tudi drugič ni bil uspešen na praktičnem delu izpita, mora izpit ponovno opravljati v celoti.

(1) Pisanje naloge na izpitu oziroma preizkusu usposobljenosti traja največ 45 minut.
(2) Na praktičnem delu izpita ima kandidat za pregled osebnega avtomobila na voljo največ 30 minut, za pregled tovornega vozila pa 40 minut.
(3) Tajnik izpitne komisije piše zapisnik o poteku izpita.

(1) Rezultati teoretičnega oziroma praktičnega dela izpita se razglasijo na koncu posameznih delov izpita.
(2) Kandidata se za posamezno področje oceni z oceno »opravil« oziroma »ni opravil«.

(1) Kandidatu, ki je opravil izpit oziroma preizkus usposabljati, se izda potrdilo o izpitu oziroma preizkusu. Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.
(2) Potrdilo se vroči kandidatu najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je opravil izpit oziroma preizkus.

(1) O poteku izpita ali preizkusa se za vsakega kandidata vodi zapisnik.
(2) Pisna naloga in druga pisna dokumentacija (zapisnik o tehničnem pregledu vozila idr.) so priloga k zapisniku.
(3) Zapisnik podpišejo predsednik, člani in tajnik komisije.

Za vsakega kandidata se vodi dosje, ki vsebuje listine iz 30. člena tega pravilnika, zapisnik o poteku izpita oziroma preizkusa s prilogami, kopijo potrdila o opravljenem izpitu in druge listine, ki se nanašajo na kandidata.

Ministrstvo za notranje zadeve vodi evidenco izpitov in preizkusov usposobljenosti, ki vsebuje:
– zaporedno številko,
– številko izpitnega dosjeja,
– ime in priimek kandidata,
– datum in kraj rojstva,
– naslov bivališča,
– datum opravljanja izpita,
– uspeh na izpitu,
– opombe.

(1) Predsedniku, članom in tajniku izpitne komisije pripadata plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji v višini, ki jo določi minister.
(2) Kandidati plačajo stroške opravljanja izpita po ceniku, ki ga določi minister in se usklajuje z rastjo življenjskih stroškov in cen na drobno.

(1) Obrazec zapisnika o poteku izpita za kontrolorja oziroma vodjo tehničnih pregledov je kot priloga št. 9 sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(2) Obrazec zapisnika o poteku preizkusa usposobljenosti za referenta je kot priloga št. 10 sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(3) Obrazec potrdila o opravljenem izpitu oziroma preizkusu je kot priloga št. 11 sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.

(1) Pooblaščene organizacije opravljajo tehnične preglede vozil kot redne in izredne tehnične preglede.
(2) Redni tehnični pregled je tisti, ki se opravi na zahtevo stranke.
(3) Izredni tehnični pregled je tisti, na katerega je stranka napotena po odredbi policista ali inšpektorja.
(4) Tehnični pregledi vozil se opravljajo na elektronsko podprtih preizkuševalnih stezah, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 15. členu tega pravilnika.
(5) Za vsak tehnični pregled vozila se določi številka tehničnega pregleda vozila, pod katero se vodi celotni pregled. Za ponovni tehnični pregled, ki se opravi najkasneje v treh dneh od opravljenega tehničnega pregleda, na katerem tehnična brezhibnost ni bila potrjena, se določi nova številka in doda povezava na predhodni tehnični pregled.
(6) Pri tehničnem pregledu se ugotavljajo podatki o vozilu iz 202. člena zakona, stanje predpisanih naprav in opreme vozila ter izpolnjevanje drugih pogojev za varno udeležbo v cestnem prometu.
(7) Tehnični pregled obsega pregled in preizkus vseh naprav in opreme na vozilu, brez razstavljanja vozila, in se mora opraviti v celoti, čeprav je med pregledom ugotovljena posamezna pomanjkljivost ali napaka, zaradi katere vozilo ni tehnično brezhibno.

(1) Tehnični pregled vozila opravi kontrolor, ki mora biti pri pregledu vozila ves čas prisoten do konca pregleda. Po opravljenem pregledu poda končno oceno o brezhibnosti vozila in pregled zaključi z elektronsko potrditvijo, s katero jamči, da je bil pregled vozila opravljen skladno z določbami zakona in tega pravilnika. Pri pregledu vozila mora sodelovati še najmanj en kontrolor.
(2) Kontrolorji opravljajo tehnični pregled vozila neodvisno, brez vpliva lastnika vozila, svojega nadrejenega ali druge osebe.
(3) Med tehničnim pregledom vozilo ne sme biti obremenjeno, razen v primeru izrednega tehničnega pregleda vozila.
(4) Med tehničnim pregledom vozilo praviloma upravlja kontrolor, ki mora biti usposobljen za upravljanje vseh vrst vozil, ki jih lahko pooblaščena organizacija pregleduje na podlagi pooblastila za opravljanje tehničnih pregledov vozil.

(1) Stranka mora pripeljati na tehnični pregled redno vzdrževano, nepoškodovano in očiščeno vozilo.
(2) Kontrolor lahko odkloni opravljanje tehničnega pregleda vozila, ki je okvarjeno, tako da tehničnega pregleda vozila ni mogoče opraviti v celoti (motor ne deluje, motor v slabem stanju ipd.), in v primeru, če je vozilo poškodovano, slabo vzdrževano ali neočiščeno, razen kadar pregled takega vozila odredi policist ali inšpektor.

Tehnični pregled vozila se začne z identifikacijo vozila. Pri identifikaciji vozila se ugotovi, ali se tehnični podatki o vozilu ujemajo s podatki v prometnem dovoljenju, računalniški evidenci in na dokumentu o skladnosti vozila s tehničnimi predpisi. Če je dokument o skladnosti vozila s tehničnimi predpisi kontrolorju dosegljiv v elektronski obliki, ni treba predložiti potrdila o skladnosti vozila.

(1) Če se pri tehničnem pregledu vozila ugotovijo spremembe na vozilu, nastale s predelavo ali dodelavo vozila v skladu z 212. členom zakona, zaradi katerih se podatki v prometnem dovoljenju in računalniških evidencah ne ujemajo z ugotovljenim stanjem na vozilu, kontrolor napoti stranko na pristojno strokovno organizacijo za homologacijo, da opravi pregled takega vozila.
(2) Za tista vozila, registrirana v Republiki Sloveniji, ki so predelana ali dodelana tako, da je del, na katerem je vtisnjena številka šasije, ali celotna karoserija oziroma šasija zamenjana, se določi in vtisne nova številka šasije pred potrditvijo tehnične brezhibnosti vozila.
(3) Potrdilo o predelavi ali dodelavi vozila izda pooblaščena organizacija za homologacijo vozil na podlagi predloženega izreza zamenjane številke šasije, dokazila o izvoru in lastnini novovgrajenih delov vozila in Potrdila o skladnosti vozila.
(4) Za tista vozila, registrirana v Republiki Sloveniji, na katerih je številka šasije delno vidna, se v neposredni bližini odtisnjene številke šasije odtisne nova številka šasije, ki jo določi upravna enota, pri kateri je stranka podala vlogo. Delno vidna številka šasije se ohrani.
(5) Potrdilo iz prejšnjega odstavka tega člena, da je del vozila, na katerem je številka šasije delno vidna, izda vodja tehničnih pregledov pooblaščene organizacije za tehnične preglede vozil, ki je opravila tehnični pregled vozila.
(6) Za vozila, ki so posamično izdelana, se dovoljenje za vtis številke šasije izda, če lastnik vozila predloži dokazilo o izvoru in lastnini naprav, ki so pomembne za varno vožnjo, in potrdilo pooblaščene organizacije za homologacijo vozil, da je to vozilo posamično izdelano.
(7) Dovoljenje za vtis nove številke šasije iz drugega, četrtega in šestega odstavka tega člena izda na prošnjo lastnika vozila krajevno pristojna upravna enota.
(8) Številko šasije vtisne pooblaščena organizacija, ki jo za to pooblasti minister.
(9) Organizacija, pooblaščena za homologacijo vozil, mora izrezano številko šasije ter potrdilo iz tretjega odstavka tega člena, da je vozilo predelano ali dodelano, hraniti najmanj deset let.

(1) Če se ugotovitve o vozilu ujemajo s podatki v listinah o vozilu, kontrolor pa na podlagi pregleda vozila sumi, da listina o vozilu ali na vozilu ni izvirna ali je predrugačena, mora svoje ugotovitve in razloge za ta sum takoj pisno sporočiti pristojni policijski upravi.
(2) Če je vozilo tehnično brezhibno, kontrolor potrdi tehnično brezhibnost vozila ne glede na zadržek iz prejšnjega odstavka.

Tehnični podatki o vozilu, potrebni za ugotavljanje tehnične brezhibnosti vozila in skladnosti vgrajenih predpisanih naprav in opreme, se zajemajo iz homologacijske dokumentacije vozila v elektronski obliki. Za vozila, za katera niso na voljo tehnični podatki o vozilu v homologacijski dokumentaciji, se tehnični podatki o vozilu zajemajo iz priznanih katalogov o vozilih.

(1) Barva vozila se določi s pomočjo kataloga barv, ki vsebuje deset osnovnih barv.
(2) Barva se določi na osnovi triznakovne kode, v kateri prvi znak označuje vrsto laka, drugi številko osnovne barve, tretji pa barvni odtenek.
(3) Sestava posameznih kodnih znakov označuje:
1. Prvi znak – vrsta laka
S – navaden
E – kovinski
2. Drugi znak – številka osnovne barve

+----+--------------+---------------------+
|0.  |BELA          |– RAL 9016           |
+----+--------------+---------------------+
|1.  |RUMENA        |– RAL 1023           |
+----+--------------+---------------------+
|2.  |ORANŽNA       |– RAL 2009           |
+----+--------------+---------------------+
|3.  |RDEČA         |– RAL 3020           |
+----+--------------+---------------------+
|4.  |VIJOLIČNA     |– RAL 4006           |
+----+--------------+---------------------+
|5.  |MODRA         |– RAL 5017           |
+----+--------------+---------------------+
|6.  |ZELENA        |– RAL 6024           |
+----+--------------+---------------------+
|7.  |SIVA          |– RAL 7042           |
+----+--------------+---------------------+
|8.  |RJAVA         |– RAL 8007           |
+----+--------------+---------------------+
|9.  |ČRNA          |– RAL 9017           |
+----+--------------+---------------------+

3. Tretji znak – barvni odtenek

+-+-------+-----------------------------+
|B|SVETLA |(svetlejša od srednje)       |
+-+-------+-----------------------------+
|M|SREDNJA|(osnovna barva od št. 0 do 9)|
+-+-------+-----------------------------+
|D|TEMNA  |(temnejša od srednje)        |
+-+-------+-----------------------------+

(4) Pri določitvi barve vozila se v evidenco registriranih vozil vnese le tista barva, ki je na vozilu prevladujoča (ena triznakovna koda).

(1) Stanje predpisanih naprav in opreme ter izpolnjevanje drugih pogojev, pomembnih za varno udeležbo vozila v cestnem prometu, se za vozila kategorij L pregleduje po preglednici »Vizualni pregled in preizkušanje naprav in opreme motornih koles, koles z motorjem, štirikoles in lahkih štirikoles ter razlogi za ugotovitev, da naprave oziroma oprema motornih koles, koles z motorjem, štirikoles in lahkih štirikoles niso tehnično brezhibne«, ki je kot priloga št. 1 sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.
(2) Stanje predpisanih naprav in opreme ter izpolnjevanje drugih pogojev, pomembnih za varno udeležbo vozila v cestnem prometu, se za vozila kategorij M1, N1, O1, O2, T in R pregleduje po preglednici »Vizualni pregled in preizkušanje naprav in opreme vozila ter razlogi za ugotovitev, da naprave oziroma oprema vozil kategorij M1, N1, O1, O2, T in R niso tehnično brezhibne«, ki je kot priloga št. 2 sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.
(3) Stanje predpisanih naprav in opreme ter izpolnjevanje drugih pogojev, pomembnih za varno udeležbo vozila v cestnem prometu, se za vozila kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4 pregleduje po preglednici »Vizualni pregled in preizkušanje naprav in opreme vozila ter razlogi za ugotovitev, da naprave oziroma oprema vozil kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4 niso tehnično brezhibne«, ki je kot priloga št. 3 sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.

Če so na vozilu vgrajene naprave, rezervni deli, oprema ali posamezni sklopi, ki niso homologirani, pa se za takšne naprave, rezervne dele, opremo ali posamezne sklope zahteva homologacija, se za tako vozilo poda ocena, da vozilo ni tehnično brezhibno.

(1) Zavorni učinki delovne in pomožne zavore se merijo na zavornih valjih ob hkratnem vrtenju vseh koles na isti osi v isto smer, razen motornih vozil, ki imajo stalni pogon na dveh ali več oseh.
(2) Zavorni učinki traktorjev in traktorskih priklopnikov, za katere se tehnični pregled opravlja zunaj prostorov pooblaščene organizacije, in tistih vozil, pri katerih se zaradi konstrukcijske izvedbe vozila ne morejo meriti zavorne sile na zavornih valjih, se merijo z merilnikom pojemkov.
(3) Tlak v pnevmatikah mora ustrezati tlaku, ki ga je deklariral proizvajalec vozila.

Pregled vozila s pnevmatskim zavornim sistemom obsega naslednje postavke:
1. Vizualni pregled zavornega sistema
Pred meritvijo zavornih učinkov se opravi vizualni pregled zavornega sistema v skladu s 1. točko priloge št. 1.
2. Funkcijski preizkus delovanja zavor
Preveri se pravilnost delovanja tlačnega regulatorja, kompresorja za zrak in tesnost zavornega sistema. Preverita se vklopni in izklopni tlak ter zmogljivost kompresorja za posamezno vozilo, pri čemer se upoštevajo podatki, ki jih je deklariral proizvajalec vozila.
3. Tesnost zavornega sistema
Zavorni sistem se napolni do odklopnega tlaka, izmeri se tlak v rezervoarju in izključi motor. Po preteku treh minut od izključitve motorja se tlak v rezervoarju ne sme zmanjšati za več kot 5% višine tlaka, izmerjenega pred izključitvijo motorja.
4. Merjenje zavornih sil in izračun zavornih učinkov
Zavorni učinek vozil se meri z napravo za merjenje zavornih sil na obodu koles, ki po nosilnosti in merilnem območju ustreza vrsti pregledanega vozila.
Na posameznih kolesih vozila se zavorne sile merijo ob enakomernem povečevanju pritisne sile na stopalko zavore.
Zavorni učinek (z) izražen v [%] je razmerje med vsoto zavornih sil, izraženo v [N], in silo teže vozila v [N].
a) na merilne priključke priključimo senzorje tlaka;
– izmerjeni zavorni tlaki morajo ustrezati tlakom, kot jih je določil proizvajalec vozila;
b) izmerimo zavorne sile in zavorne tlake, tik preden kolesa zablokirajo, za vsako os posebej;
c) izračunamo zavorne učinke delovne in pomožne zavore za prazno vozilo in razliko zavornih sil;
d) z uporabo enotočkovne ekstrapolacijske metode izračunamo zavorni učinek delovne zavore obremenjenega vozila, za primer, ko je masa vozila enaka največji dovoljeni masi, pri tem pa morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
– enotočkovna ekstrapolacijska metoda zahteva eno merjenje zavorne sile za vsako os. Preskus se izvede z največjimi uporabnimi zavornimi silami in ustreznim tlakom krmilnika pod blokirnim limitom koles;
– opravi se ekstapolacija iz čim višjega zračnega tlaka;
– doseženo mora biti najmanj 30% konstrukcijskega tlaka; v primeru, da se ne doseže 30% konstrukcijskega tlaka, se vozilo dodatno obremeni s primerno obtežbo oziroma se uporabi simulacija obremenitve osi;
– začetna točka ekstrapolacije je fiksna vrednost za vse mejne tlake in znaša 40 kPa;
– izmerjene zavorne sile na vsaki osi ekstrapoliramo na najmanjši konstrukcijski tlak P((Aobri));
Zavorno razmerje obremenjenega vozila se izračunava po naslednjih formulah:

Pri tem je:
 
F(Bi) = F(i) x k(pi)
 
          P(Aobri) – 40
k(pi) =  ---------------
            P(Ai) - 40
 
 
 k(pi)     – razmerje tlakov
 F(i)      – zavorna sila na osi (i)
 P(Ai)     – največji zavorni tlak v zavornem valju na osi (i)
 P(Aobri)  – konstrukcijski tlak v tlačnem krmilniku na osi (i)
              pri obremenjenem vozilu v [kPa]
 F(Bi)     – ekstrapolirana zavorna sila pri tlaku p(Aobri)
              v tlačnem krmilniku v [N].

5. Kontrola enakomernosti prijemanja zavor
Pri doseženih 50% maksimalne zavorne sile se za najmanj pet sekund zadrži stopalka zavore ter se izmeri zavorno silo, ki ne sme odstopati od srednje vrednosti za več kot +- 5%.

(1) V evidenco registriranih vozil in v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se vpišejo naslednje izmerjene veličine:
1. zavorne sile delovne in parkirne zavore po posameznih oseh v [N];
2. zavorne sile pomožne zavore, če gre za ločen sistem;
3. razlika zavornih sil delovne zavore po osi med levim in desnim kolesom;
4. izmerjena teža vozila v [kg];
5. zavorni učinek delovne, parkirne in pomožne zavore [%];
6. enakomernosti prijemanja zavor za posamezno kolo – ovalnost [%].

Merjenje zavornih učinkov hidravličnih zavornih sistemov se opravi na enak način, kot pri pnevmatskih zavornih sistemih, s tem, da se ne merijo tlaki v zavornem sistemu.

(1) Na vozilih, na katerih se zaradi konstrukcijske izvedbe vozila ne morejo meriti zavorni učinki na zavornih valjih, ter na traktorjih oziroma traktorjih s pripetim priklopnikom se zavorni učinek izmeri z merilnikom pojemkov po naslednjem postopku:
1. Vnos podatkov v merilnik pojemkov:
Pred meritvijo pojemka vozila se v merilnik pojemkov vnesejo naslednji podatki o vozilu:
– znamka in tip vozila;
– registrska oznaka vozila;
– predpisani pojemki v [%] delovne in pomožne zavore za to vrsto vozila;
– predpisana največja sila aktiviranja delovne zavore na stopalki zavore.
2. Pritrditev merilnika pojemkov na vozilo:
Merilnik pojemkov se fiksno pritrdi na vozilo, tako da je ves čas meritve postavljen v vodoravno lego v vzdolžni osi vozila. Na stopalko zavore se pritrdi dinamometer za merjenje sile aktiviranja delovne zavore na stopalki zavore.
3. Merjenje pojemkov vozila:
Pojemek vozila oziroma skupine vozil pri zaviranju se izmeri tako, da se zavira pri začetni hitrosti 30 do 40 km/h (in sicer ves čas od aktiviranja) do popolne zaustavitve vozila oziroma skupine vozil. Za tista vozila, ki take hitrosti ne razvijejo, pa iz maksimalne hitrosti takega vozila.
Med zaviranjem se vizualno ugotavlja hkratnost in enakomernost aktiviranja zavore na vseh kolesih.
Pojemek pomožne zavore vozila se izmeri tako, kot je določeno v prvem in drugem odstavku te točke, s tem da se vozilo zavira pri začetni hitrosti 15 km/h.
(2) V evidenco registriranih vozil in v zapisnik o tehničnem pregledu vozil se izpišejo naslednje izmerjene veličine:
– zavorni učinek delovne zavore v [%],
– zavorni učinek parkirne zavore v [%],
– pritisna sila na stopalko pedala ali ročice zavore v [daN].

(1) Na vozilih z vgrajenim štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se ne čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola izpušnih plinov v naslednjem obsegu:
– pregled tesnosti izpušnega sistema,
– vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov,
– meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja ter brez obremenitve motorja.
(2) Koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči predpisanih vrednosti.
(3) Na vozilih z vgrajenim s štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola izpušnih plinov v naslednjem obsegu:
– pregled tesnosti izpušnega sistema,
– vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov.
– meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja in pri povišanem prostem teku ter
– določitev faktorja lambda pri povišanem prostem teku motorja brez obremenitve motorja.
(4) Koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčne vrednosti za posamezno vozilo niso na razpolago, ter za vozila, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. decembrom 2003, koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči predpisane vrednosti.
(5) Faktor lambda, ki se izračunava po Brettschneiderjevi formuli iz koncentracij ogljikovega monoksida (CO), ogljikovega dioksida (CO(2)), ogljikovodikov (HC) in kisika (O(2)), v izpušnih plinih ne sme preseči območja vrednosti, ki jo je predpisal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčne vrednosti za posamezno vozilo niso na razpolago, ter za vozila, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. decembrom 2003, faktor lambda znaša 1 +- 0,03.
(6) V zapisnik o tehničnem pregledu vozila se vpišejo izmerjena vrednost ogljikovega monoksida (CO) v prostem teku, pri povišanem prostem teku in lambda faktor ter povišana vrtilna hitrost.
(7) Na vozilih z vgrajenim motorjem s kompresijskim vžigom (dieselskim motorjem) se opravlja kontrola v naslednjem obsegu:
– pregled tesnosti izpušnega sistema,
– vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov,
– meritev koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti) pri najmanj treh in največ osmih zaporednih pospeševanjih motorja s prostega teka na maksimalno vrtilno hitrost motorja ter brez obremenitve motorja.
(8) Aritmetična srednja vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti), izmerjenih pri zadnjih treh zaporednih pospeševanjih, ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčne vrednosti za posamezno vozilo niso na razpolago, ter za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. decembrom 2003, dimnost ne sme preseči najvišje predpisane vrednosti.
(9) Za motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (tovorna vozila, delovna vozila, vlečna vozila, avtobusi, tovorna specialna vozila), ter za preglede vozil po resoluciji CEMT, dimnost ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila. Kolikor te vrednosti niso na voljo, koeficient motnosti ne sme preseči predpisanih vrednosti.
(10) Pasovna širina posameznih koeficientov motnosti ()k) izpušnih plinov (dimnosti) ne sme preseči 0,5 m-1. Pasovna širina je definirana kot razlika med največjim in najmanjšim koeficientom motnosti (k) izpušnih plinov, izmerjenim pri zadnjih treh pospeševanjih.

Med meritvijo izpušnih plinov mora biti lijak odsesovalne naprave nameščen tako, da je vzdolžna os lijaka odsesovalne naprave v osi izpušne cevi in na taki razdalji, da je zagotovljeno učinkovito odsesavanje.

Meritev emisij izpušnih plinov se opravlja za vsa motorna vozila, razen za traktorje, kolesa z motorjem, motorna kolesa, štirikolesa, lahka štirikolesa, vozila z vgrajenim dieselskim motorjem, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. januarjem 1980, in vozila z vgrajenim bencinskim motorjem, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. avgustom 1976.

(1) Na vozilih z vgrajenim štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se ne čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola po naslednjem postopku:
1. Priprava merilne naprave na meritev:
– namestitev senzorjev za meritev temperature motorja na vozilo,
– namestitev senzorjev za meritev vrtilne hitrosti na vozilo,
– namestitev sonde za izpušne pline na izpušno cev vozila;
2. Vnos podatkov v merilno napravo:
a) Vnos identifikacijskih podatkov o vozilu:
– registrska oznaka,
– znamka vozila,
– tip vozila;
b) Referenčne vrednosti:
– najnižja vrtilna hitrost prostega teka: 500 min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
– najvišja vrtilna hitrost prostega teka: 1100 min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
– najvišja dovoljena koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja [vol%]:
• 4,5% (vol) za vozila brez katalizatorja, prvič registrirana pred 1. oktobrom 1986,
• 3,5% (vol) za vozila brez katalizatorja, prvič registrirano po 1. oktobru 1986.
3. Ogrevanje motorja na delovno temperaturo:
Pred začetkom meritve koncentracije ogljikovega monoksida mora biti motor segret na delovno temperaturo;
4. Meritev emisij izpušnih plinov:
– meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja; meritev traja 30 sekund.
5. Ocena uspešnosti preizkusa:
– ocena uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen – da/ne).
(2) V evidenco registriranih vozil in v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se izpišejo naslednje izmerjene veličine:
– izmerjena vrtilna hitrost prostega teka motorja [min-1],
– izmerjena temperatura olja [°C],
– volumska koncentracija CO [vol%].

(1) Na vozilih z vgrajenim motorjem s prisilnim vžigom (bencinskim motorjem), katerih izpušni plini se čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola po naslednjem postopku:
1. Priprava merilne naprave na meritev:
– namestitev senzorjev za meritev temperature motorja na vozilo,
– namestitev senzorjev za meritev vrtilne hitrosti motorja na vozilo,
– namestitev sonde za izpušne pline na izpušno cev vozila.
2. Vnos podatkov v merilno napravo:
a) Vnos identifikacijskih podatkov o vozilu:
– registrska oznaka,
– znamka vozila,
– tip vozila.
b) Vnos referenčnih vrednosti:
– najnižja vrtilna hitrost prostega teka: 500 min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
– najvišja vrtilna hitrost prostega teka: 1100 min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
– najnižja vrtilna hitrost povišanega prostega teka: 2000 min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
– najvišja vrtilna hitrost povišanega prostega teka: 3200 min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
– najvišja dovoljena koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja: 0,5% (vol) oziroma 0,3% (vol) za vozila, ki so prvič registrirana po 1. juliju 2002.
– najvišja dovoljena koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri povišanem prostem teku motorja 0,3% (vol) oziroma 0,2% (vol) za vozila, ki so prvič registrirana po 1. juliju 2002.
3. Ogrevanje motorja in katalizatorja na delovno temperaturo:
Pred začetkom meritve emisij izpušnih plinov morata biti motor in katalizator segreta na delovno temperaturo.
4. Kondicioniranje katalizatorja:
– ogrevanje katalizatorja na delovno temperaturo po podatkih proizvajalca oziroma delovanje motorja najmanj dve minuti pri vrtilni hitrosti od 2500 min-1 do 4000 min-1, kadar ti podatki niso na razpolago.
5. Meritev emisij izpušnih plinov:
– meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja; meritev traja 30 sekund,
– meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ter izračunavanje faktorja lambda pri povišanem prostem teku motorja; meritev traja 30 sekund.
6. Ocena uspešnosti preizkusa:
– ocena uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen – da/ne).
(2) V evidenco registriranih vozil in v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se izpišejo naslednje izmerjene veličine:
– izmerjena temperatura olja [°C],
– izmerjena vrtilna hitrost prostega teka motorja [min-1],
– volumska koncentracija CO [vol%] prostega teka,
– izmerjena povišana vrtilna hitrost motorja [min-1],
– volumska koncentracija CO [vol%] prostega teka,
– lambda.

Na vozilih z vgrajenim motorjem s kompresijskim vžigom (dieselskim motorjem) se kontrolirajo emisije izpušnih plinov pri prostem pospeševanju motorja z vrtilne hitrosti prostega teka do maksimalne vrtilne hitrosti ter brez obremenitve. Pri tem se z ustrezno napravo meri koeficient motnosti (k) izpušnih plinov.

Na vozilih z vgrajenim motorjem s kompresijskim vžigom (dieselskim motorjem) se opravlja kontrola po naslednjem postopku:
1. Priprava merilne naprave na meritev:
– namestitev senzorjev za meritev temperature motorja na vozilo,
– namestitev senzorjev za meritev vrtilne hitrosti motorja na vozilo,
– namestitev, glede na vrsto vozila oziroma premer izpušne cevi, ustrezne sonde za izpušne pline na izpušno cev vozila.
2. Vnos podatkov v merilno napravo:
Vnos identifikacijskih podatkov o vozilu:
– registrska oznaka,
– znamka vozila,
– tip vozila.
– Vnos referenčnih vrednosti:
– najnižja vrtilna hitrost prostega teka motorja: 500 min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
– najvišja vrtilna hitrost prostega teka motorja: 1100 min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
– najnižja vrtilna hitrost pri maksimalni vrtilni hitrosti: 4000 min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
– najvišja vrtilna hitrost pri maksimalni vrtilni hitrosti: 6000 min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
– najvišja aritmetična srednja vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov, po deklaraciji proizvajalca oziroma:
– 2,5 m-1, za sesalne motorje,
– 3,0 m-1, za nadtlačno polnjene motorje,
– 1,5 m-1, za vozila, prvič registrirana po 1. juliju 2008.
3. Segrevanje motorja na delovno temperaturo:
Pred začetkom meritev dimnosti mora biti motor segret na delovno temperaturo.
4. Meritev emisij izpušnih plinov:
– pred začetkom pospeševalnih ciklov morata motor in turbo polnilnik (če je vgrajen) delovati v prostem teku;
– vsa pospeševanja je treba opraviti s hitrim, a nenasilnim pritiskom na pedal plina ter v času, krajšem od ene sekunde;
– pedal plina je treba pritisniti do konca ter ga v tem položaju zadržati najmanj dve sekundi, da vbrizgovalna tlačilka doseže največjo zmogljivost tlačenja goriva;
– pri vsakem pospeševalnem ciklu mora pred sprostitvijo pedala plina motor vozila doseči maksimalne vrtljaje, motor vozila, opremljenega s samodejnim menjalnikom, pa s strani proizvajalca podane vrtljaje oziroma 2/3 maksimalnih vrtljajev, če podatki proizvajalca niso na voljo;
– ves čas meritve emisij je treba nadzirati vrtljaje motorja;
– opravijo se tri čistilna pospeševanja, pred katerimi mora motor delovati v prostem teku najmanj 10 s;
– opravijo se tri merilna pospeševanja, pred katerimi mora motor delovati v prostem teku najmanj 10 s.
Po tretjem merilnem pospeševalnem ciklu se izračunata aritmetična srednja vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti) ter pasovna širina posameznih koeficientov motnosti (Δk) izpušnih plinov (dimnosti) zadnjih treh merilnih pospeševanj.
Če ena od vrednosti presega predpisane vrednosti, se lahko opravi dodatno merilno pospeševanje, nakar se ponovno opravi ovrednotenje zadnjih treh merilnih pospeševanj. Dodatna merilna pospeševanja se lahko opravljajo tako dolgo, dokler skupno število zaporednih merilnih pospeševanj ne doseže števila 8. Faktor dimnosti ne sme preseči referenčne vrednosti.
V primeru, da je po manj kot treh čistilnih oziroma merilnih pospeševanjih izmerjena vrednost dimnosti izpušnih plinov že manjša od določenih referenčnih vrednosti, se postopek meritev zaključi in kot rezultat meritve upošteva to vrednost.
Prav tako se lahko po manj kot treh čistilnih ali merilnih pospeševanjih, pri katerih izmerjena vrednost faktorja dimnosti znatno preseže referenčno vrednost, postopek meritve zaključi in poda ocena, da preizkus ni uspešen.
V primeru, da kontrolor ugotovi, da je motor v slabem tehničnem stanju in bi izvedba meritve lahko povzročila okvaro motorja, se meritev ne opravi, razen na izrecno zahtevo in odgovornost stranke.
5. Ocena uspešnosti preizkusa:
– ocena uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen – da/ne).
(2) V evidenco registriranih vozil in v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se izpišejo naslednje izmerjene veličine:
– izmerjena temperatura olja [°C],
– izmerjena povišana vrtilna hitrost motorja [min-1],
– volumska koncentracija CO [vol%] prostega teka,
– srednja vrednost koeficientov dimnosti (k) izpušnih plinov zadnjih treh merilnih pospeševanj v [m-1].

(1) Hrup vozila se meri:
– če kontrolor oceni, da hrup presega mejne vrednosti,
– pri vozilih, ki opravljajo tehnični pregled po resoluciji CEMT.
(2) Hrup motorja in hrup izstopajočega zraka iz pnevmatskega zavornega sistema se meri pri mirujočem vozilu. Pri merjenju hrupa sta lahko prisotna samo kontrolorja.

(1) Hrup, ki ga povzroča vozilo, se meri na odprtem prostoru. Okrog vozila mora biti najmanj 3 m proste asfaltirane površine brez ovir.
(2) Motor vozila mora biti segret na delovno temperaturo. Pred meritvijo se opravi vizualni pregled vozila.
(3) Hrup vozila se meri s fonometrom (karakteristika – krivulja A) v hitrem (»fast«) načinu merjenja. Med meritvijo mora biti mikrofon fonometra pritrjen na stojalo in postavljen 0,5 m od ustja izpušne cevi, pod kotom 45º +- 10°, glede na vzdolžno os izpušne cevi. Mikrofon fonometra mora biti postavljen v višini izpušne cevi in ne nižje kot 0,2 m od tal.
(4) V primeru izpušnega sistema z dvema ali več izstopnimi cevmi, ki so nameščene v medsebojni razdalji največ 0,3 m, se opravi ena meritev, tako da je mikrofon fonometra nameščen 0,5 m od ustja izpušne cevi in pod kotom 45° +- 10° glede na vzdolžno os najbolj oddaljene izpušne cevi oziroma od izpušne cevi, ki je najvišje nad tlemi.
(5) Pri vozilih, kjer so izpušne cevi nameščene v medsebojni razdalji večji od 0,3 m, se za vsako izpušno cev opravi samostojna meritev hrupa.
(6) Pri vozilih z vertikalnim izpušnim sistemom je treba mikrofon fonometra namestiti na višino izstopa ustja izpušne cevi, in sicer na oddaljenosti 0,5 m. Usmerjen mora biti navzgor pod kotom 45° +- 0° glede na vertikalno os izstopa iz izpušne cevi.
(7) Hrup izpušnega sistema se meri z najmanj tremi zaporednimi meritvami najvišje vrednosti jakosti zvoka (MAX RMS). Motor mora teči najmanj 3 sekunde s stalno vrtilno hitrostjo pri 75% vrtilne hitrosti največje moči motorja. Ko motor doseže stalno vrtilno hitrost, se spusti stopalka plina. Meritev hrupa poteka, med zmanjševanjem vrtilne hitrosti, v intervalu od stabilne vrtilne hitrosti do prostega teka motorja.
(8) Pri obdelavi rezultatov posameznih meritev se upoštevajo izmerjene vrednosti, zmanjšane za 1 dB(A). Na ta način se odpravijo morebitne napake pri postopku merjenja.
(9) Rezultati posameznih meritev se med seboj ne smejo razlikovati za več kot 2 dB(A). Kadar je razlika med posameznimi meritvami večja od 2 dB(A), se meritev ponovi.
(10) V evidenco registriranih vozil in v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se kot rezultat meritve vpiše največja izmerjena vrednost (zmanjšana za 1 dB(A)).
(11) Jakost izmerjenega hrupa ne sme presegati vrednosti emisije hrupa, predpisane za posamezno vrsto vozila.

(1) Emisija hrupa, ki ga povzroča izstopajoč komprimiran zrak iz pnevmatskega zavornega sistema, se meri na dveh merilnih mestih z leve in desne bočne strani mirujočega vozila, na razdalji 7 m od vira hrupa in na višini 1,2 m od tal.
(2) Pred vsako meritvijo je treba doseči najvišji tlak v zavornem sistemu, nato se motor ugasne.
(3) Hrup se meri med odzračevanjem delovne in parkirne zavore mirujočega vozila.
(4) Na vsaki merilni točki se opravijo tri zaporedne meritve jakosti zvoka (MAX RMS). Od izmerjene vrednosti se odšteje 1 dB(A) zaradi upoštevanja morebitne še dopustne napake v metodi merjenja. Rezultati posameznih meritev se med seboj ne smejo razlikovati za več kot 2 dB(A). Če je razlika med posameznimi meritvami večja od 2 dB(A), se celotna meritev na posameznem mestu merjenja ponovi.
(5) V evidenco registriranih vozil in v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se kot rezultat meritve vpiše največja izmerjena vrednost (zmanjšana za 1dB).
(6) Jakost izmerjenega hrupa ne sme presegati vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila, oziroma predpisanih vrednosti za posamezno vrsto vozila, če ni podane vrednosti od proizvajalca.

(1) Usmerjenost kratkega in dolgega svetlobnega snopa luči glavnega žarometa vozila se kontrolira z regloskopom.
(2) Regloskop postavimo pred žaromet vozila, in sicer ne manj kot 20 cm in ne več kot 50 cm od žarometa, tako da dosežemo soosnost optičnih osi regloskopa in žarometa.
(3) Regloskop in vozilo morata stati na vodoravni površini. Pri postavitvi regloskopa se morajo upoštevati navodila proizvajalca regloskopa.
(4) Pred začetkom kontrole usmerjenosti dolgega in kratkega snopa luči glavnega žarometa vozila je treba preveriti tlak v pnevmatikah, ki mora ustrezati vrednostim, ki jih je določil proizvajalec vozila.
(5) Nastavitveni gumb za spreminjanje usmerjenosti snopa luči glavnega žarometa mora biti v položaju za neobremenjeno vozilo.
(6) Na regloskopu se nastavi vrednost usmerjenosti snopa luči glavnega žarometa v [%], ki jo mora po deklaraciji proizvajalca vozila dosegati snop luči glavnega žarometa. Če ta vrednost ni na voljo, se na regloskopu nastavi srednja vrednost predpisanega naklona snopa luči glavnega žarometa, kot je to določeno v tehnični specifikaciji o namestitvi svetlobne opreme.
(7) Vozilo, katerega svetlobni snop luči glavnega žarometa ne ustreza vrednosti, predpisani v prejšnjem odstavku tega člena, ni tehnično brezhibno.
(8) V evidenco registriranih vozil in v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se kot rezultat meritve vpiše naklon svetlobnega snopa za posamezni žaromet.

(1) Globina kanalov v dezenu pnevmatik se meri v glavnih kanalih prečno, po obodu dezena. Izmerjena vrednost v mm se za posamezno kolo vpiše na eno decimalno mesto natančno.
(2) V evidenco registriranih vozil in v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se kot rezultat meritve vpiše minimalna globina profila v pnevmatikah za posamezno kolo.

(1) Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja vozila kontrolor, ki je vodil pregled, poda rezultat tehničnega pregleda in potrdi tehnično brezhibnost vozila z elektronsko potrditvijo.
(2) Vsi podatki o rezultatih meritev in vizualno ugotovljenih napakah, rezultat tehničnega pregleda vozila, datum opravljenega tehničnega pregleda in elektronska potrditev kontrolorja se shranijo v evidenci registriranih vozil.
(3) Elektronska potrditev je izvedena z uporabniškim imenom in geslom ali osebnim certifikatom.
(4) Izredni tehnični pregled vozila se opravi na način, ki je predpisan za redni tehnični pregled. Ugotovitve izrednega tehničnega pregleda se vpišejo tudi v odredbo, s katero je policist oziroma inšpektor odredil izredni tehnični pregled.

(1) Za vozilo, za katero je bilo na tehničnem pregledu ugotovljeno, da ni tehnično brezhibno, se stranki izda zapisnik o tehničnem pregledu na obrazcu, ki je kot priloga št. 4 sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(2) Za vozilo, za katero je bilo na tehničnem pregledu ugotovljeno, da je tehnično brezhibno, se stranki izda potrdilo o opravljenem preizkusu tehnične brezhibnosti motornega oziroma priklopnega vozila na obrazcu, ki je kot priloga št. 5 sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(3) Za lahki priklopnik, za katerega je bilo na tehničnem pregledu ugotovljeno, da je tehnično brezhiben, se stranki izda potrdilo o tehnični brezhibnosti lahkega priklopnika na obrazcu, ki je kot priloga št. 6 sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega dostavka se za tovarniško nov lahki priklopnik, ki se daje prvič v uporabo, izda potrdilo o tehnični brezhibnosti lahkega priklopnika na podlagi predloženega Potrdila o skladnosti.
(5) Za vozilo, za katero se predloži ustrezno dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu vozila v eni od držav članic EU, ki ni starejše od 30 dni od dneva poteka veljavnosti prometnega dovoljenja, se stranki izda potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu, v evidenci registriranih vozil pa se vpiše le rezultat tehničnega pregleda.

(1) Če je vozilo, za katero ni bila potrjena tehnična brezhibnost, ponovno tehnično pregledano najkasneje v treh delovnih dneh po prej opravljenem tehničnem pregledu in kontrolor ugotovi, da so odpravljene napake, se potrdi tehnična brezhibnost vozila.
(2) Če od prejšnjega tehničnega pregleda, pri katerem so bile na vozilu ugotovljene napake oziroma pomanjkljivosti, pretečejo več kot trije delovni dnevi, se mora opraviti ponovni tehnični pregled vozila v celoti.
(3) Pooblaščena organizacija mora podatke o opravljenih tehničnih pregledih vozil hraniti v varnostni kopiji najmanj eno leto.

(1) Pooblaščene organizacije, ki so si pridobile pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil pred uveljavitvijo tega pravilnika, morajo pogoja iz 6. točke 12. člena in 9. točke prvega odstavka 15. člena glede priključitve regloskopa na elektronsko podprto preizkušavalno stezo ter pogoja iz 1. točke drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 14. člena tega pravilnika glede naprave za simulacijo obremenitve oziroma druge ustrezne priprave izpolniti najkasneje v treh letih od dneva uveljavitve tega pravilnika.
(2) Odločbe ministra za notranje zadeve, da poslovni prostor lahko odstopa od predpisanih dimenzij, ki so si jih pooblaščene organizacije za tehnične preglede vozil pridobile na podlagi 30. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 52/02), ostanejo še naprej v veljavi.

(1) Obrazec zapisnika o tehničnem pregledu vozila, določen v prvem odstavku 73. člena tega pravilnika, se začne uporabljati najkasneje v enem letu od dneva uveljavitve tega pravilnika. Do takrat se uporablja obrazec zapisnika določen v 74. členu Pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 95/01, 52/02, 37/03 in 117/03).
(2) Določbe 11. točke prvega odstavka 15. člena, prvega odstavka 46. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 72. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na elektronsko potrditev tehnične brezhibnosti, se začnejo uporabljati najkasneje v enem letu od dneva uveljavitve tega pravilnika. Do takrat tehnično brezhibnost vozila potrdi kontrolor na obrazcu zapisnika o tehničnem pregledu vozila z lastnoročnim podpisom in žigom pooblaščene organizacije. Zapisnike mora pooblaščena organizacija hraniti najmanj eno leto.

Potrdila o opravljenih izpitih za kontrolorja oziroma vodjo tehničnih pregledov in potrdila o opravljenem preizkusu usposobljenosti za delavce, ki opravljajo postopke registracije motornih in priklopnih vozil, ki so bila izdana pred uveljavitvijo tega pravilnika, ostanejo v veljavi.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 95/01, 52/02, 37/03 in 117/03).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.