Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) je Občinski svet občine Kamnik na 25. seji dne 21. 9. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Velika planina
– Preskarjeva bajta (EŠD 12033), ki se nahaja na parc. št. 741/29, k.o. Črna.
Enota ima zaradi etnoloških, arheoloških, krajinskoarhitekturnih (dediščinska krajina), zgodovinskih in arhitekturnih ter drugih lastnosti poseben pomen za območje Občine Kamnik, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Preskarjeva bajta na Veliki planini se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena zaradi naslednjih lastnosti: ohranjena je edinstvena kulturna dediščina v slovenskem prostoru, ki je pomembno sooblikovala gospodarski, družbeni in kulturni razvoj sezonske dejavnosti na planinah – pašništva. Preskarjeva bajta je zadnja stavba ovalnega tlorisa, značilna za Veliko planino, z odprtim ognjiščem, s tradicionalno notranjo opremo in ureditvijo prostorov. Iz lesenih brun je zgrajeno osrednje pastirjevo bivališče – izba z odprtim ostrešjem na kašto, prostor okrog pokriva šotorasta streha do kamnitih lopnikov, med bivalnim delom in lopo je bil prvotno prostor za živino.

Vplivno območje kulturnega spomenika predstavlja enota dediščine Velika planina
– Pastirsko naselje (EŠD 140).
V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na kulturno funkcijo ter vidno doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika. O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni zavod za vsak primer posebej.

Meje območja kulturnega spomenika in vplivnega območja so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000, ki temelji na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 z vrisanim območjem spomenika in njegovim vplivnim območjem. Izvirnik načrta, ki je sestavni del odloka, hranita Ministrstvo republike Slovenije za kulturo – Register nepremične kulturne dediščine in Zavod Republike Slovenije za var­stvo kulturne dediščine.

Za spomenik velja naslednji varstveni režim:
1. varovanje kulturnih, etnoloških (kulture in vsakdanjega načina življenja pastirjev na planini), arheoloških, zgodovinskih, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
2. ohranjanje tlorisnih in višinskih gabaritov, izvirne gradbene substance ter značilne opreme spomenika;
3. podrejanje vsake rabe in posegov v objekt in v njegovo robno površino, ohranjanje in vzdrževanje spomeniških lastnosti;
4. podrejanje rabe spomenika kot pastirskega muzeja na Veliki planini v naravi, v skladu s tradicionalno zunanjo in notranjo opremo;
5. omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost za javnost v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika;
6. znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno s podzemno in nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;
7. vsi eventualni posegi znotraj spomenika so mogoči le s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Kulturni spomenik je namenjen:
– trajni ohranitvi kulturnih, etnoloških, zgodovinskih in arhitekturnih vrednot,
– ohranjanju tradicionalnega stavbarstva na območju Velike Planine,
– ohranjanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot in situ, v tisku in drugih medijih,
– prilagojeni muzejski dejavnosti,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.

Za vsako spremembo funkcije in dejavnosti kulturnega spomenika, za vsak poseg v spomenik ali v njegove dele in zemljišče je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območne enote Kranj.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičninskega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ občinske uprave izda lastniku odločbo o varstvu spomenika na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja pristojni inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.