Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03-ZZK-1) ter 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00) je Občinski svet občine Žužemberk na 21. redni seji dne 22. 9. 2005 sprejel

a) Ocena stanja:
Občina Žužemberk je bila ustanovljena s spremembo in dopolnitvijo zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 56/98). Ima 51 naselij in eno krajevno skupnost, Hinje. Leži v tako imenovani Suhi krajini in meji na občine Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna Peč, Mestno občino Novo mesto, Občino Dolenjske Toplice, Kočevje in Dobrepolje. Občina ne meji na nobeno od sosednjih držav.
Površina Občine Žužemberk meri 164,3 kvadratnega kilometra in zajema manj kot odstotek (0,81%) ozemlja države. Občina šteje 4711 prebivalcev. Središče občine je naselje Žužemberk, kjer je razvita večina urbanih funkcij. Lokalno središče je naselje Dvor, preostala naselja so podeželska.
Poseljenost območja je zelo redka, saj povprečno živi le 27,9 prebivalca na kvadratnem kilometru površin, kar je bistveno manj od regijskega in državnega povprečja. Večina prebivalstva živi v dolini reke Krke, na zahodni in vzhodni strani doline pa je poseljenost izredno redka, kar je tudi posledica praznenja naselij, ki je na območju prisotno že več kot sto let. Občina je po Uredbi o vrednosti meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in določitvi občin, ki izpolnjujejo ta merila (Uradni list RS, št. 59/00), uvrščena med ekonomsko šibke občine in občine s strukturnimi problemi. Nekatera naselja v občini še nimajo vodovoda. Del občine se napaja iz vodnega vira sosednje občine. Na področju odvajanja odpadnih voda stanje ni ustrezno, čistilne naprave še niso zgrajene. Oskrba z električno energijo ni zadovoljiva, saj zaradi preobremenjenosti prihaja do pogostih kratkotrajnih prekinitev. Na področju telekomunikacij pa je pokrit celoten prostor občine.
Širše gledano je območje občine slabše dostopno in odmaknjeno od glavnih prometnih tokov Slovenije, stanje cestne infrastrukture je razmeroma slabo. Dostopnost posameznih naselij je odvisna od njihove lege, najboljše prometne povezave so v dolini reke Krke. Dostop do javnih prevoznih sredstev je z avtobusnimi postajališči zagotovljen v večini naseljih.
Na teritoriju občine je z izjemo naselij Žužemberk in Dvor ponudba oskrbnih dejavnosti razpršena. Med družbenimi dejavnostmi je organizirano predšolsko otroško varstvo, osnovnošolsko izobraževanje, zdravstveno varstvo in lekarniška dejavnost.
V 19. stoletju je bila dolina Krke, ki je del občine Žužemberk, eno gospodarsko najbolj razvitih območij v Sloveniji. V drugi polovici 19. stoletja je bilo močno razvito železarstvo in fužinarstvo, druge pomembne panoge pa so bile še žagarstvo, oglarstvo, papirništvo, strojarstvo in usnjarstvo. Z zatonom fužinarstva in zatem še obratov na vodni pogon se je prebivalstvo ponovno vrnilo h kmetovanju. Ker se gospodarstvo tudi v naslednjih desetletjih ni več razvilo, sta za gospodarstvo občine značilna predvsem kmetijstvo in delovne migracije, v zadnjem desetletju pa se postopno razvija tudi turizem. Gospodarsko se razvijata predvsem Žužemberk kot občinsko središče in Dvor s svojim zaledjem. Delovnih mest v podjetjih je malo. Razmeroma malo pa je tudi samostojnih podjetnikov posameznikov, ki se ukvarjajo s proizvodnimi dejavnostmi. Brezposelnost je po stopnji registriranosti v občini kljub temu precej manjša od regijskega in državnega povprečja.
Turizem in rekreacija predstavljata v občini še neizkoriščen potencial, ki bi ga bilo zaradi visoko ohranjenih naravnih vrednot in kulturne dediščine potrebno vzpodbujati.
 
b) Razlogi:
Razlogi za pripravo SPRO so predvsem samostojna občina, ki ji je treba zagotoviti pogoje za gospodarski razvoj predvsem na področju drobnega gospodarstva, kmetijstva in s kmetijstvom združljivih dopolnilnih dejavnostih ter na področju turizma in s tem zagotoviti poseljenost podeželja ter zaustaviti negativne demografske trende. Pripravo SPRO narekujejo stanje in težnje v prostoru, ki so posledica pospešenega razvoja tržnega gospodarstva, spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in pravnih razmer in z njimi povezanih prostorskih opredelitev razvoja občine, krize vrednostnega sistema pri urejanju prostora ter vedno manjšega upoštevanja skupnih in dolgoročnih interesov v prostoru. Narekuje jo tudi pospešen razvoj regije Jugovzhodbe Slovenije v odnosu do razvitejših regij. Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 64/03 in 82/04) zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji in posledično v občini ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavni prostorski plan Občine Žužemberk je treba nadomestiti z v zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) določeno prostorsko strategijo, ki bo ob upoštevanju usmeritev iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, usmeritev Regionalne zasnove prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije, ki je v nastajanju, in ob upoštevanju pravil za urejanje prostora iz Prostorskega reda Slovenije opredelila prostorski razvoj Občine Žužemberk in določila usmeritve za urejanje prostora v občini v novih družbeno ekonomskih in gospodarskih pogojih, tehnološki globalizaciji, povezovanju občine z ostalimi občinami v regiji in širše v vstopanju države v nove evropske integracije.
 
c) Pravna podlaga:
Pravna podlaga za pripravo strategije prostorskega razvoja občine izhaja iz 171. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP -1.

Predmet:
– opredelitev izhodišč in vizije prostorskega razvoja občine Žužemberk
– opredelitev usmeritev za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru
– zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru
– zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena
– priprava oziroma novelacija urbanistične zasnove za naselje Žužemberk,
– priprava urbanistične zasnove za naselje Dvor z naseljem Jama pri Dvoru
– določitev ukrepov za izvajanje strategije
Pri pripravi SPRO je potrebno upoštevati:
– stanje, probleme in težnje prostorskega razvoja
– zagotoviti usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru,
– pripraviti izhodišča za koordinacijo razvojnih interesov ob upoštevanju varstvenih zahtev,
– povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje na območju občine,
– spodbujanje kvalitetnega prostorskega razvoja občine,
– povezovanje občine z ostalimi občinami v regiji,
– doseganje kakovosti in humanega razvoja urbanih in podeželskih naselij,
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij, ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč,
– krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in prednosti občine ter posameznih območij znotraj občine,
– reševanje obstoječih problemov prostora občine.

Izdelava SPRO poteka v štirih fazah. V začetku se opravi analiza obstoječega stanja in že izdelanih strokovnih podlag ter pripravi strokovne podlage, ki so potrebne za delo. Sledi priprava vizije nadaljnjega prostorskega razvoja občine ter strokovne rešitve. Za urbanistično zasnovo naselij se izdela variantne rešitve. V tretji fazi se izdela predlog SPRO, ki vključuje tudi predlog urbanistične zasnove naselij izbrane na podlagi variantnih rešitev. V četrti fazi se izdela predlog SPRO z usmeritvami in ukrepi za izvajanje v takšni obliki, da je pripravljena za sprejem na občinskem svetu in za potrditev na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MOP).
 
3.1 Analiza stanja
V tej fazi je potrebno pregledati že izdelane dokumente, ki so relevantni za prostorski razvoj občine. Dodatne prostorske preveritve in analize se izdelajo zgolj za tiste vsebine, ki predstavljajo še neopredeljen prostorski potencial občine. V tej fazi se prikaže razvojne probleme in prostorske konflikte med posameznimi vsebinami.
 
3.2 Strokovne rešitve
Na podlagi ugotovitev analize, izdelane v prvi fazi, se opredelijo najpomembnejše prostorske ureditve, ki so predmet obravnave SPRO in oblikuje izhodišča za urejanje prostora v obliki usmeritev trajnostnega razvoja in po posameznih tematskih sklopih: poselitev, infrastruktura, krajina in okolje. Ob upoštevanju rezultatov opravljene analize in oblikovanih izhodišč se izdela prikaz zasnove prostorskega razvoja občine, za urbanistične zasnove pa tudi rešitve v variantah.
 
3.3 Predlog SPRO z usmeritvami in ukrepi za njeno izvajanje
Na podlagi različnih razvojnih možnosti in analize ranljivosti se opravi vrednotenje in predlog najustreznejših strokovnih rešitev za SPRO, ki se jo javno razgrne in obravnava. Za njeno učinkovitost je potrebno izdelati tudi usmeritve za izvajanje s kazalci za spremljanje izvajanja.
K SPRO se pripravi priloge v skladu z določbami ZUreP-1.
V skladu z odločbo št. 354-09-144/2005 z dne 5. 5. 2005 se izvede celovita presoja vplivov na okolje v skladu z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 41/04), v nadaljevanju ZVO-1 in Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2; Uradni list RS, št. 96/04), v nadaljevanju ZON-UPB.
SPRO mora biti izdelana kot prostorski akt v takšni vsebini in obliki, kot jo določa ZUreP-1.
Navedena vsebina se predstavi tudi na kartografskih prikazih, in sicer zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru v publikacijskem merilu, zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v merilu najmanj v merilu 1:30 000 oziroma 1: 25 000, urbanistične zasnove naselij Žužemberk in Dvor z Jamo pri Dvoru pa v merilu 1:10 000 oziroma 1:5000.

4.1. Pripravljavec (župan, občinska uprava) SPRO
Župan je odgovoren za pripravo SPRO, sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje tega programa priprave, in pravočasno predložitev predloga SPRO v obravnavo občinskemu svetu. Župan vodi delovno skupino za pripravo predloga SPRO, ki jo imenuje občinski svet. Delovna skupina skupaj z županom daje predloge in sprejema odločitve vezane na pripravo akta. Župan vodi prostorsko konferenco, ki se izvede v postopku priprave akta, kolikor za to ne pooblasti druge osebe.
Občinska uprava (pripravlavec) je zadolžena, da:
– sodeluje z izbranim izvajalcem pri pridobitvi oziroma izdelavi ustreznih podatkov, analiz in strokovnih podlag za pripravo SPRO,
– sodeluje z izbranim izvajalcem pri pripravi in uskladitvi predloga SPRO,
– pridobi smernice in strokovne podlage nosilcev urejanja prostora, določenih s tem programom priprave,
– organizira delovanje delovne skupine za pripravo SPRO in zanjo opravlja administrativno-tehnične naloge,
– zagotavlja vključevanje nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopek priprave akta,
– usklajuje delo nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev, ki sodelujejo pri pripravi akta,
– organizira in vodi prostorske konference, javno razgrnitev, javne obravnave,
– omogoča sodelovanje javnosti v postopku priprave SPRO v skladu z zakonom,
– vodi spis postopka priprave akta.
Poleg temeljnih študij pripravljavec zagotovi tudi strokovne podlage navedene v točki 6.1 tega programa priprave kot osnovo za pripravo predloga SPRO.
 
4.2. Delovna skupina
Delovno skupino za pripravo SPRO imenuje občinski svet. Vodja delovne skupine je župan. Delovna skupina je sestavljena iz strokovnjakov za posamezna področja, ki so obravnavana v SPRO, iz predstavnikov lokalnih javnih služb, v katerih delovno področje posega SPRO, predstavnikov gospodarstva in negospodarstva.
Delovna skupina opravlja zlasti naslednje naloge:
– sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za SPRO,
– sodeluje pri pripravi vizije prostorskega razvoja občine,
– obravnava in potrjuje posamezne sklope strokovnih podlag,
– obravnava variantne rešitve za urbanistično zasnovo ter predlaga občinskemu svetu izbor rešitve,
– obravnava predlog SPRO,
– obravnava stališča do pripomb iz javne razgrnitve in javnih obravnav in jih predlaga občinskemu svetu v potrditev,
– obravnava dopolnjeni predlog SPRO,
– spremlja in usmerja uresničevanje izvajanja SPRO,
– usklajuje sektorske strategije v vsebinah, ki se nanašajo na SPRO.
Zunanji strokovni sodelavci se lahko vključujejo v projekt z nalogo presoje posameznih predlogov, strokovnih rešitev, variant oziroma faznih poročil, kot jih poda izvajalec projekta.
 
4.3. Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo SPRO
Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice in strokovne podlage za pripravo SPRO, so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi akta in so določeni s tem programom priprave (v nadaljnjem besedilu: nosilci urejanja prostora).
Nosilci urejanja prostora so v skladu z določili ZUreP-1 zadolženi, da:
– sodelujejo z občino pri pripravi SPRO,
– izdelajo in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo SPRO
– pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1. V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nimajo smernic, za pripravo predloga prostorske strategije pa se smiselno upoštevajo izdelane strokovne podlage nosilca urejanja.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj, poda izhodišča za področje prostorskega razvoja;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Direktorat za okolje, poda izhodišča za varstvo okolja in ravnanje z odpadki;
3. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
4. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Novo mesto, poda izhodišča za ohranjanje narave;
5. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Direktorat za vode, poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja spodnje Save, poda izhodišča za upravljanje z vodami;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture;
8. Geoplin, d.o.o. Ljubljana, poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
9. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o., Ljubljana, poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
10. Elektro Ljubljana d.d., DE Elektro Novo mesto, Kočevje in Ljubljana okolica, podajo izhodišča za področje prenosa električne energije lokalnega pomena;
11. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za rudarstvo, poda izhodišča za rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
12. Ministrstvo za promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj cestnega, železniškega in letalskega prometa;
13. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, poda izhodišča za razvoj turizma,
14. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča za razvoj podjetništva in gospodarske cone,
15. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije, poda izhodišča za razvoj omrežja telekomunikacijske infrastrukture;
16. TELEKOM Slovenije poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena;
17. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
18. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, poda izhodišča s področja zaščite in reševanja;
19. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in zemljiške politike ter gozdov;
20. Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
21. Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
22. Ministrstvo za šolstvo in šport poda izhodišča za razvoj omrežja osnovnih in srednjih šol ter razvoja športa;
23. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo poda izhodišča za razvoj omrežja visokih šol, izobraževalnih in znanstvenih ustanov,
24. Ministrstvo za kulturo poda izhodišča za razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
25. Zavod RS za varstvo kulturne dediščine poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine državnega pomena,
26. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
27. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, poda izhodišča za področje blagovnih rezerv;
28. Komunala Novo mesto d.o.o. poda izhodišča za področje vodooskrbe in čiščenja odpadnih vod;
29. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko;
30. Ministrstvo za notranje zadeve;
31. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve;
32. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, za področje razvoja kmetijstva in gozdarstva,
33. Občina Žužemberk poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva in družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave …) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, prometa (lokalnih cest) in druge infrastrukture lokalnega pomena;
34. druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na lokalnem nivoju v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi SPRO glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.
Ker je v postopku priprave SPRO treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), kar izhaja iz odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 354-09-144/2005 z dne 5. 5. 2005, se na podlagi 3. odstavka 46. člena ZVO-1 pisna mnenja iz 2. odstavka 46. člena ZVO-1 štejejo za mnenja nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu predlogu SPRO.
 
4.4 Izdelovalec
Naloge izdelovalca SPRO so zlasti naslednje:
– izdelava strokovnih podlag iz točke 6.2. tega progama priprave
– priprava strokovnega gradiva in predlogov za odločanje,
– priprava SPRO, ki mora biti izdelana kot predlog akta v obliki in vsebini, primerni za obravnavo na občinskem svetu ter za potrditev na MOP,
– aktivna udeležba na javnih obravnavah in prostorskih konferencah ter obravnavah v postopkih sprejemanja dokumenta,
– priprava predlogov stališč do pripomb, podanih v času javne razprave.

Za urbanistični zasnovi naselij Žužemberk in Dvor z Jamo pri Dvoru ter morebitna ostala naselja, za katera se v okviru izdelave strokovnih podlag ugotovi, da bo zanje potrebno v sklopu SPRO pripraviti urbanistične zasnove, je potrebno v skladu s 30. členom ZUreP-1 in 39. členom Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave SPRO ter vrstah njenih strokovnih podlag, pripraviti strokovne rešitve v variantah, in sicer za širitev naselja in za območja prenove.
Na podlagi različnih razvojnih možnosti in analize ranljivosti se opravi vrednotenje in predlog strokovnih rešitev za celotno območje občine. Izbrani predlog strokovne rešitve se podrobno obdela v predlogu SPRO.

6.1. Obstoječe strokovne podlage
– CRPOV – analiza obstoječega stanja, I. zvezek, izdelal Studio 5, Marko Kapus s.p., december 2005,
– CRPOV – analiza obstoječega stanja, II. zvezek, izdelal Studio 5, Marko Kapus s.p., december 2005,
– CRPOV – razvojno programske zasnove, III. zvezek, izdelal Studio 5, Marko Kapus s.p., december 2005,
– Koncept prostorskega razvoja občine Žužemberk s poudarkom na turizmu – končno poročilo, Topos d.o.o., december 2000,
– Programska zasnova za servisno obrtno cono Jama pri Dvoru, Urbi d.o.o., maj 2002,
– Utemeljitev izbora lokacije za podružnično šolo Dvor, Topos d.o.o., marec 2003,
– Ureditev grajskega trga v Žužemberku, idejna zasnova, Maruša Zorec, Mitja Novak, november 2003,
– Programske zasnove za obrtno – industrijsko cono Sejmišče, Topos d.o.o., februar 2003,
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 2000 in srednjeročnega plana občine Novo mesto za obdobje od 1986 do 1990 – za območje občine Žužemberk – priloge h kartografski dokumentaciji (programske zasnove), 19. 7. 2004,
– Programske zasnove za stanovanjsko cono Klek, Topos d.o.o., februar 2003,
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Žužemberk in Prostorski ureditveni pogoji Občine Žužemberk – Strokovne podlage za poselitev, I. in II. Del, Topos d.o.o., november 1999.
 
6.2. Nove strokovne podlage
Pripravljavec poskrbi za pripravo (naroči izdelavo) obveznih strokovnih podlag, ki jih sestavljajo analize in strokovne rešitve. Analizni del strokovnih podlag vsebuje:
– analizo stanja in teženj v prostoru,
– analizo razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
– študijo ranljivosti prostora.
Potrebna je tudi izdelava podrobnejših strokovnih podlag za urbanistični zasnovi Žužemberka in Dvora z Jamo pri Dvoru.
Izdelajo se lahko tudi druge analize prostora, za katere se v postopku priprave SPRO ugotovi, da so pomembne za odločitve o prostorskem razvoju občine.
Na podlagi različnih razvojnih možnosti in analize ranljivosti se opravi vrednotenje in predlog strokovnih rešitev.
Strokovne podlage se pripravijo v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št, 24/04) in s Priporočilom za izdelavo strokovnih podlag pri pripravi prostorskih aktov, ki je objavljeno na spletni strani Urada za prostorski razvoj.
 
6.3. Geodetske podlage
Geodetske podlage (M 1: 50.000, 25.000 ter 5.000) za potrebe izdelave SPRO in pripravo strokovnih podlag za SPRO zagotovi pripravljavec in jih posreduje izdelovalcu po podpisu pogodbe.
 
6.4 Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave SPRO pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora na lokalnem nivoju bodo potrebne predvsem s področij vodooskrbe in varovanja vodnih virov, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zbiranja odpadkov, oskrbe z električno energijo, razvoja telekomunikacijskega omrežja in omrežja KTV, gozdarstva in kmetijstva, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave ter razvoja lokalnega cestnega omrežja. Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predloge morebitnih razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.

7.1. CPVO
V postopku priprave SPRO se izvede celovito presojo vplivov njene izvedbe na okolje. V postopku CPVO se ugotovi in oceni vplive na okolje ter vključenost zahteve varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v SPRO. Pred sprejetjem SPRO na občinskem svetu je potrebno pridobiti potrdilo – sklep MOP o sprejemljivosti izvedbe SPRO na okolje.
Za izvedbo CPVO mora pripravljavec SPRO zagotoviti okoljsko poročilo, ki mora vsebovati informacije potrebne za CPVO. Pripravljavec SPRO mora zagotoviti tudi revizijo okoljskega poročila in od MOP pridobiti potrdilo o ustreznosti okoljskega poročila. Okoljsko poročilo, revizija okoljskega poročila in predlog SPRO se javno razgrnejo po postopku, ki je predpisan z ZUreP-1.
 
7.2. Presoja sprejemljivosti SPRO po ZON-UPB2
Precejšen del ozemlja Občine Žužemberk je uvrščen v posebno varstveno območje – območje Natura 2000. Pri pripravi SPRO je potrebno na posebnih varstvenih območjih in potencialnih posebnih ohranitvenih območjih (območja Natura 2000) izvesti presojo sprejemljivosti vplivov oziroma posledic SPRO glede na varstvene cilje teh območij. Oceno o sprejemljivosti vpliva oziroma posledicah SPRO na posebna varstvena območja poda MOP v postopku CPVO po ZVO-1.

Priprava SPRO bo ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala po priloženem terminskem planu. Vzporedno s priprav SPRO je potrebno izvesti – voditi postopek CPVO in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe SPRO.
Pomembnejši koraki pri pripravi SPRO so:
 
8.1 Izdelava analize stanja in delovnega gradiva za SPRO
Pred začetkom del pripravljavec zbere vsa že pripravljena strokovna gradiva, jih analizira in skupaj z izdelovalcem odloči o strokovnih podlagah, ki jih je potrebno dopolniti ali pripraviti. Izdelovalec mora nato povzeti in ovrednotiti tiste strokovne osnove državnih organov in njihovih strokovnih služb s posameznih delovnih področij, ki jih je potrebno upoštevati ob izdelavi SPRO. Pri tem morajo nosilci urejanja prostora – državni organi in njihove strokovne službe ter lokalne javne službe aktivno sodelovati ter zagotoviti dostopnost svojih projektov in že izdelanih strokovnih podlag. Izdelovalec mora pripraviti analizo ter oceno veljavnega prostorskega plana občine in pripraviti analizo stanja in trendov v prostoru ter opredeliti položaj občine v širšem prostoru. Na podlagi analiz in že izdelanih strokovnih gradiv izdelovalec pripravi delovno gradivo za SPRO.
 
8.2 Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora
Pripravljavec na podlagi 29. člena ZUreP-1 pozove nosilce urejanja prostora, da najkasneje v 30 dneh od prejema vloge posredujejo smernice in strokovne podlage s področja razvoja posameznih dejavnosti kot usmeritve za izdelavo SPRO. Hkrati s pozivom jim pripravljavec posreduje program priprave SPRO in delovno gradivo za SPRO.
 
8.3 Izdelava strokovnih podlag za SPRO in urbanistični zasnovi naselij Žužemberk in Dvor z Jamo pri Dvoru
Do izteka roka za pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora pripravljavec analizira, dopolni in uredi strokovne podlage.
Za urbanistični zasnovi naselij Žužemberk in Dvor z Jamo pri Dvoru se pripravijo podrobnejše strokovne podlage.
 
8.4. Izdelava variantnih rešitev za urbanistični zasnovi naselij Žužemberk in Dvor z Jamo pri Dvoru
Za urbanistični zasnovi naselij Žužemberk in Dvor z Jamo pri Dvoru se pripravi variantne rešitve. Sledi izbor variante prostorskega razvoja na občinskem svetu.
 
8.5 Izdelava predloga vizije in zasnove SPRO
Na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in analize, izdelane v prvi fazi ter izbrane variante za urbanistične zasnove izdelovalec opredeli najpomembnejše prostorske ureditve, ki bodo predmet obravnave SPRO in za njih oblikuje izhodišča za urejanje prostora v obliki usmeritev trajnostnega razvoja in po posameznih tematskih sklopih: poselitev, infrastruktura, krajina in okolje. Ob upoštevanju rezultatov opravljene analize in oblikovanih izhodišč izdelovalec pripravi predlog vizije SPRO. Sledi obravnava predloga vizije prostorskega razvoja.
 
8.6 Izdelava predloga SPRO
Po potrditvi vizije prostorskega razvoja in izboru variant izdelovalec pripravi predlog SPRO vključujoč urbanistične zasnove naselij, ki mora kot prostorski akt vključevati temeljne cilje in usmeritve urejanja prostora, zasnovo prostorskih sistemov – poselitve, infrastrukturnih sistemov in zasnovo dejavnosti v krajini ter smernice in ukrepe za njeno izvajanje. Predlog SPRO obravnava občinski svet.
 
8.7 Izdelava okoljskega poročila
Vzporedno s pripravo predloga SPRO oziroma pred javno razgrnitvijo predloga SPRO teče izdelava okoljskega poročila, njegova revizija in pridobitev potrdila o ustreznosti okoljskega poročila.
 
8.8 Prostorska konferenca
Predlog SPRO se obravnava na drugi prostorski konferenci, ki se skliče najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo, na katero se povabi nosilce urejanja prostora in druge udeležence.
 
8.9 Javna razgrnitev in javne obravnave
Predlog SPRO se javno razgrne na sedežu občine za najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve se organizira javna obravnava, lahko pa po potrebi tudi več javnih obravnav. Pripombe in predloge, pridobljene v času javne razgrnitve, obravnava delovna skupina, ki se do njih opredeli ter izdelovalcu posreduje usmeritve za izdelavo stališč do pripomb. Stališča do pripomb obravnava in potrdi občinski svet. Skupaj s predlogom SPRO se javno razgrne tudi okoljsko poročilo in njegova revizija.
 
8.10 Izdelava dopolnjenega predloga SPRO in pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu predlogu SPRO
Na podlagi potrjenih stališč do pripomb iz javne obravnave in razprave pripravi izdelovalec dopolnjen predlog SPRO, za katerega se v roku 30 dni pridobi mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
 
8.11 Pridobitev sklepa MOP po ZVO-1
Po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora izdelovalec pripravi usklajeni predlog SPRO, ki ga župan posreduje v obravnavo občinskemu svetu, MOP pa v pregled z namenom pridobitve sklepa o potrditvi SPRO po ZVO-1 (o sprejemljivosti vplivov izvedbe SPRO na okolje) in ocene o sprejemljivosti vplivov oziroma posledicah SPRO na posebna varstvena območja (območja Nature 2000) po ZON-UPB2.
 
8.12 Sprejem predloga SPRO
Po pridobitvi pozitivne sklepa MOP po ZVO-1 in pozitivne ocene po ZON-UPB2 župan posreduje predlog SPRO v sprejem občinskemu svetu. Občinski svet sprejme SPRO z odlokom.
 
8.13 Pridobitev sklepa ministra za prostor o skladnosti SPRO z ZUreP-1 in prostorskimi akti države
Pred objavo odloka o SPRO mora pripravljavec sprejeto SPRO poslati ministru za prostor, ki s sklepom potrdi skladnost SPRO z ZUreP-1 in državnimi prostorskim akti.

Sredstva za izdelavo SPRO se zagotovijo v proračunu Občine Žužemberk.

Program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati dan po objavi.
 
Priloga:
– terminski plan priprave in sprejema SPRO