Na podlagi prvega in petega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

V Pravilniku o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 25/02) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi:
»Ta pravilnik velja za merilnike hitrosti, ki se uporabljajo za merjenje hitrosti vozil v cestnem prometu na enega od naslednjih načinov:
1. za stacionarno merjenje hitrosti z merilniki hitrosti, ki so v času merjenja pritrjeni na stojala ali vgrajeni v ohišja ali podobne priprave za fiksiranje položaja;
2. za mobilno merjenje hitrosti iz premikajočega se vozila ali z ročnim merilnikom hitrost ali s sledenjem, pri katerem merilno vozilo sledi kontroliranemu vozilu in ugotavlja hitrost kontroliranega vozila na podlagi merjenja časa in prevožene poti;
3. za merjenje hitrosti s fiksno vgrajenimi merilniki hitrosti, pri katerem so merilniki hitrosti v času merjenja fiksno vgrajeni na za to določena mesta in merijo hitrost vozil na podlagi merjenja časa vožnje na cestnih odsekih znane dolžine.«.

V 3. členu se črtajo 1. do 4. točka.
Dosedanja 6. točka, ki postane 2. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»2. »varnostna razlika« je največja možna vrednost merilnega pogreška pri uporabi posameznega merilnika hitrosti. Vrednost varnostne razlike se odšteje od izmerjene hitrosti vozila;«.
Dosedanji 5. in 7. točka postaneta 1. in 3. točka.

V 4. členu se za besedo »kazati« doda beseda »številčno«.

V 7. členu se 2. in 3. točka spremenita tako, da se glasita:
»2. Delovni pogoji (za dele, ki so med delovanjem izpostavljeni okoliškim vplivom):
– okoliška temperatura najmanj v območju od 0 °C do +50 °C.
3. Pogoji skladiščenja (za dele, ki so med delovanjem izpostavljeni okoliškim vplivom):
– temperatura skladiščenja najmanj v območju od –25 °C do +70 °C.«.

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:

Pri izmerjenem rezultatu hitrosti se upoštevajo naslednje varnostne razlike:
– 5 km/h pri merilnem rezultatu do vključno 100 km/h;
– 7 km/h pri merilnem rezultatu od 100 km/h do vključno 200 km/h;
– 11 km/h pri merilnem rezultatu nad 200 km/h;
razen:
– pri merjenju v ovinkih, kjer se upošteva varnostna razlika 11% izmerjene vrednosti;
– pri merjenju s sledenjem, kjer se upoštevajo varnostne razlike iz tabele 1 v 10. členu tega pravilnika.«.

8. člen se črta.

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

Več merilnikov hitrosti, ki med delovanjem oddajajo signale iste narave na enakem frekvenčnem območju, se na enem cestnem odseku, krajšem od trikratne vrednosti dosega merilnika, lahko uporablja le, če so smeri njihovih žarkov obrnjene druga od druge. Če merilniki hitrosti delujejo na različnih frekvenčnih pasovih, je mogoča tudi vzporedna medsebojna uporaba.«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

Meritve hitrosti pri mobilnem merjenju s sledenjem so dovoljene ob upoštevanju naslednjih zahtev:
– merjenje hitrosti je treba izvajati na najmanj 200 m dolgem odseku;
– pri izmerjenem rezultatu se pri merjenjih hitrosti upoštevajo naslednje varnostne razlike:

+------------------+------------------------+
|                  |  Varnostna razlika     |
+------------------+-----+-----+------+-----+
|Najkrajša dolžina |  200|  500|  1000| 2000|
|odseka merjenja   |     |     |      |     |
|[m]               |     |     |      |     |
+------------------+-----+-----+------+-----+
|Enakomerna        |   15|   10|     8|    6|
|razdalja          |     |     |      |     |
+------------------+-----+-----+------+-----+
|Prosto sledenje   |   15|   10|     8|    6|
+------------------+-----+-----+------+-----+
|Po fiksnih točkah |    –|   10|     8|    6|
+------------------+-----+-----+------+-----+
 
Tabela 1: Varnostne razlike pri merjenju hitrosti s sledenjem

Pri hitrostih do vključno 100 km/h je varnostna razlika podana v km/h (absolutna vrednost), pri hitrostih nad 100 km/h pa v odstotkih (relativna vrednost). Podana varnostna razlika se do rezultata merjenja do vključno 100 km/h odbije od izmerjene vrednosti, pri rezultatih nad 100 km/h pa se varnostna razlika izračuna in nato odbije od izmerjene vrednosti.
Pri izračunanih povprečnih hitrostih se merilni rezultat zaokroži na polni kilometer navzdol.«.

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pri merjenju hitrosti s sledenjem je izmerjena hitrost aritmetična srednja vrednost hitrosti vožnje na celotnem območju merjenja.
Pri merjenju hitrosti s sledenjem je treba upoštevati naslednje zahteve:
– merilno vozilo v času meritve ne sme prehiteti kontroliranega vozila;
– na koncu merjenja mora biti razdalja med merilnim vozilom in kontroliranim vozilom enaka ali večja kot na začetku merjenja;
– merjenje je treba izvajati na naslednjih najmanjših odsekih:
a) 200 m na odsekih z največjo dovoljeno hitrostjo do vključno 90 km/h;
b) 500 m na odsekih z največjo dovoljeno hitrostjo nad 90 km/h;
– če se pri merjenju hitrosti s sledenjem uporabljajo naprave za slikovno dokumentiranje z zoomom (objektivom s spremenljivo goriščno razdaljo), mora biti nastavitev zooma vidna na posnetku in se med merjenjem ne sme spreminjati;
– na zahtevo voznika kontroliranega vozila mu mora biti omogočen takojšen ogled zabeleženega poteka merjenja;
– pri izmerjenem rezultatu se pri merjenjih hitrosti upoštevajo varnostne razlike, ki so določene v tabeli 1 iz prejšnjega člena;
– pri izdelavi slikovne dokumentacije je treba izdelati najmanj tri posnetke, in sicer ob začetku merjenja, ob koncu merjenja in zunaj merilnega območja.
Pri merjenju hitrosti s sledenjem in z uporabo tahografa, računalnika in registratorja vožnje je za evidentiranje poteka meritve treba izdelati slikovno dokumentacijo in zapis, na katerem so zabeleženi čas začetka meritve, čas konca meritve, prevožena pot v času meritve, nastavitev zooma ter izmerjena vrednost hitrosti v merilnem odseku.
Pri merjenju hitrosti s sledenjem in z uporabo tahografa, računalnika in video sistema:
– mora kontrolirano vozilo med merjenjem stalno snemati kamera;
– se za evidentiranje poteka meritve izdela slikovno gradivo, na katerem je razviden potek celotne meritve. Na slikovnem gradivu morajo biti evidentirani čas, prevožena pot, trenutna hitrost merilnega vozila, števec okvirjev slik, nastavitev zooma in izmerjena vrednost hitrosti v merilnem odseku.«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

Ročni merilniki hitrosti se pri merjenju lahko uporabljajo iz roke ali naslonjeni na stabilno oporo ali z ramensko oporo ali nameščeni na stojalu z gibljivo glavo. Merilni žarek mora zajeti os gibanja kontroliranega vozila. Ročni merilniki hitrosti se praviloma uporabljajo z roba cestišča ali z nadvozov.
Merjenje z ročnimi merilniki hitrosti iz premikajočega se vozila ni dovoljeno.«.

13. člen se črta.

Tretji odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Merilnik hitrosti mora imeti vgrajeno funkcijo, ki onemogoči delovanje merilnika hitrosti ob okvari ali napačnem delovanju ali pa le-te registrira.«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

Za dokumentiranje meritev je obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedvoumno pripisovanje rezultatov meritve in drugih podatkov (npr. časa meritve) kontroliranemu vozilu, razen kadar je rezultat merjenja hitrosti mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila.«.

Prvi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za merilnike hitrosti so obvezne odobritev tipa, prva overitev in redne overitve.«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

Prva overitev se izvede na tak način in v takem obsegu, da se ugotovi skladnost z zahtevami iz tega pravilnika.«.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.