Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Tončka Kopšeta iz Vodic na seji dne 22. septembra 2005

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasnem ukrepu za zavarovanje v planski celoti Š 11 Skaručna in Š 14 Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 3/03) se zavrže.

1. Pobudnik izpodbija Odlok o začasnem ukrepu za zavarovanje v planski celoti Š 11 Skaručna in Š 14 Vodice (v nadaljevanju: Odlok). Navaja, da Odlok za nazaj razveljavlja njegovo pravnomočno dovoljenje za gradnjo hiše, v kateri živi od leta 1999. Zaradi velikosti zemljišč, na katerih stoji njegova hiša, naj bi lahko na njih gradil še dve hiši in na "Režijskem obratu Občine Vodice" je pridobil lokacijsko informacijo, da je bila njuna gradnja po "prostorskem ureditvenem planu Ljubljana – Šiška (Š 14/1-2)" dopustna. Odlok naj bi zato posegal v njegovo zaupanje v pridobljeno lokacijsko informacijo in spreminjal namembnost njegovih zemljišč ter zmanjševal njihovo vrednost. Meni, da je v neenakem položaju v primerjavi z drugimi občani, ker je območje, ki ga ureja Odlok, določeno nenačrtno in pristransko, saj vanj niso vključena vsa zemljišča. V 2. členu naj bi Odlok navajal, da je sprejet na podlagi programa priprave sprememb in dopolnitev občinskih prostorskih planov in zato, ker strategija občinskega prostorskega razvoja še ni sprejeta, čeprav je bila leta 1999 sprejeta v obliki Razvojnega programa Občine. Leta 1998 naj bi bil sprejet tudi Odlok o spremembah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 14. Odlok naj bi bil zato v neskladju z določbami Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – ZUreP-1), zlasti z njegovim 81. členom.
2. Ustavno sodišče na podlagi 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) odloča med drugim o ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil. Izpodbijani odlok ni predpis, saj iz njegove vsebine izhaja, da se z njim urejajo posamična razmerja. Z njim so namreč zaradi zavarovanja izvedbe predvidenih prostorskih ureditev na spornem območju začasno določene prepovedi (prepoved parcelacije, prepoved izdaje dovoljenj za gradnje itd.) tako natančno, da je mejo območja mogoče prikazati v zemljiškem katastru in določiti v naravi ter v zemljiški knjigi zagotoviti vpis njihove zaznambe (3. in 6. člen Odloka). To pomeni, da izpodbijani akt na določenih zemljiščih odreja konkretne prepovedi, ki se vpišejo v zemljiško knjigo v breme lastnikov teh zemljišč. Te prepovedi so dolžni spoštovati vsi naslovniki izpodbijanega akta, ki poimensko sicer niso določeni, vendar jih je mogoče ugotoviti.(*1) V tem delu ima izpodbijani akt pravno naravo generalne odločbe. Generalna odločba je podobna splošnemu (abstraktnemu) pravnemu aktu, vendar je še vedno individualni upravni akt, ki se nanaša na konkretno določen primer in na določene posameznike oziroma določene organizacije, ki sicer poimensko niso navedeni, ne pa na nedoločeno število abstraktnih primerov.(*2) Tudi izpodbijani akt ne ureja nedoločenega števila abstraktnih primerov, temveč na določenih zemljiščih odreja konkretne prepovedi. Zato ta akt ureja posamična razmerja, čeprav ga je v obliki odloka sprejel Občinski svet.
3. Zakonitost aktov organov lokalnih skupnosti, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, se presoja v upravnem sporu (četrti odstavek 1. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju: ZUS). V upravnem sporu odloča na prvi stopnji Upravno sodišče, kolikor ni z zakonom drugače določeno (9. člen ZUS). Pobudnik zato lahko izpodbija Odlok s tožbo pri Upravnem sodišču v roku trideset dni od vročitve tega sklepa (četrti odstavek 21. člena ZUS). V izreku navedeno pobudo je bilo treba zato zaradi nepristojnosti Ustavnega sodišča zavreči. Podobno stališče je Ustavno sodišče zavzelo v sklepu št. U-I-135/99 z dne 10. 6. 1999 (OdlUS VIII, 150).
4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

(*1) Glej drugi odstavek 217. člena Zakona o splošnem upra-vnem postopku (Uradni list RS, št. 22/05 – ZUP-UPB1), po katerem lahko izda organ v zadevi, ki se tiče večjega števila oseb, ki mu niso znane, za vse skupaj eno samo odločbo, ta pa mora vsebovati take podatke, da se da iz njih lahko ugotoviti, na katere osebe se odločba nanaša (na primer: prebivalci ali posestniki na določenem območju ipd.).

(*2) Dr. Vilko Androjna, Upravni postopek in upravni spor, ČZ Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1992, stran 184.