Na podlagi četrtega odstavka 13. člena, četrtega odstavka 14. člena in drugega odstavka 15. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 – ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG in 62/04 – odl. US) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bruceloze pri govedu, ki jo povzročajo Brucella abortus, Brucella melitensis in Brucella suis (v nadaljnjem besedilu: bolezen).

Obveščanje, poročanje in prijavljanje bolezni poteka v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali.

(1) Na bolezen se sumi, če:
– je bila pri živalih ugotovljena pozitivna ali sumljiva reakcija s potrditvenim serološkim testom v okviru rednega monitoringa; potrditveni serološki test in presoja rezultatov se opravita v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali;
– se pri živalih pojavijo eden ali več kliničnih znakov: abortusi, zaostale posteljice, vnetja mod in obmodkov, artritisi, ki bi lahko bili vzročno povezani z ostalimi kliničnimi znaki;
– so živali prišle v stik z ljudmi ali živalmi, za katere se na podlagi kliničnih znakov sumi, da so oboleli za brucelozo, ali ki so oboleli za brucelozo.
(2) Uradni veterinar uvede nadzor sumljivega gospodarstva in:
– do potrditve ali izključitve bolezni začasno razveljavi status črede, uradno proste bruceloze,
– prepove promet s prežvekovalci, prašiči in konji z gospodarstva in na gospodarstvo, razen prometa v klavnico za zakol pod uradnim nadzorom; zdravstvena ustreznost mesa se oceni v skladu s predpisi, ki urejajo proizvodnjo živil živalskega izvora,
– odredi osamitev živali, sumljivih na brucelozo; mleko teh živali se lahko po predhodni toplotni obdelavi uporabi za prehrano drugih živali na gospodarstvu; mleko ostalih živali se lahko uporabi za prehrano ljudi, če je bilo v mlekarni toplotno obdelano vsaj pri temperaturi pasterizacije in pod uradnim nadzorom,
– opravi epizootiološko poizvedovanje,
– zagotovi izvedbo potrebnih diagnostičnih preiskav,
– odredi postavitev razkuževalnih barier na izhodu in vhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte, kjer se nahaja govedo.
(3) Diagnostične preiskave iz pete alinee prejšnjega odstavka se opravijo:
a) če gre za živali, ki niso reagirale negativno v potrditvenem testu, opravljenem v okviru rednega monitoringa, se pri teh živalih opravijo preiskave v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali, in sicer:
– če je žival še na voljo za testiranje: ponovni odvzem krvi za serološko preiskavo in brucelinski test;
– če je bila žival že zaklana ali izločena: dvakratni odvzem krvi vsem živalim, starejšim od 12 mesecev; prvi odvzem se opravi 30 dni po izključitvi serološkega reaktorja, naslednji pa 60 dni po prvem odvzemu;
b) če gre za živali, pri katerih se na podlagi kliničnih znakov ali epizootioloških podatkov sumi, da so obolele za brucelozo, se odvzame vzorec mleka za bakteriološko preiskavo in vzorec krvi vsem živalim v reji, starejšim od 12 mesecev, za nadaljnje preiskave.
(4) Ukrepi ostanejo v veljavi, dokler bolezen ni izključena. V tem primeru se status črede povrne po uradni dolžnosti ob upoštevanju pogojev iz pravilnika, ki ureja kužne bolezni živali.

(1) Bolezen je potrjena, če:
– je bil izoliran povzročitelj ali
– je bil pozitiven brucelinski test ali
– so ugotovljeni klinični znaki, rezultati laboratorijskih preiskav pa so pozitivni.
(2) Po potrditvi bolezni uradni veterinar na okuženem gospodarstvu:
– odvzame status črede, uradno proste bruceloze,
– izvede popis vseh živali, pri katerih je bolezen potrjena, ter živali, za katere se na podlagi epizootioloških podatkov presodi, da bi lahko bile okužene.
(3) Uradni veterinar na okuženem gospodarstvu poleg ukrepov iz prejšnjega člena odredi tudi naslednje ukrepe:
– prepoved prometa s proizvodi oziroma izdelki od goved z okuženega gospodarstva,
– osamitev in zakol vseh živali, pri katerih je bolezen potrjena, ter živali, za katere se na podlagi epizootioloških podatkov presodi, da bi lahko bile okužene; živali se zakoljejo pod uradnim nadzorom v roku 30 dni od prejema rezultatov opravljenih preiskav; zdravstvena ustreznost mesa se oceni v skladu s predpisi, ki urejajo proizvodnjo živil živalskega izvora,
– neškodljivo uničenje poginulih ali mrtvorojenih telet in izvrženih plodov, posteljic in plodovih mehurjev, razen za potrebe diagnostike,
– neškodljivo uničenje slame, stelje in vseh drugih materialov, opreme in snovi, ki so prišli v stik z okuženimi živalmi ali izvrženimi plodovi, posteljicami in plodovimi mehurji,
– prepoved odvažanja krme in gnoja iz okuženega gospodarstva; gnoj iz vseh objektov, kjer je nastanjeno govedo, je treba uskladiščiti na mestu, kjer je onemogočen dostop dovzetnim živalim; gnoj je treba razkužiti in ga uskladiščiti za vsaj tri mesece. Razkuževanje ni potrebno, če je gnoj prekrit s plastjo neokuženega gnoja ali zemlje. Prav tako je potrebno razkuževanje gnojevke, če ta ni bila odstranjena hkrati z gnojem;
– čiščenje in razkuževanje v skladu s 5. členom tega pravilnika;
– druge ukrepe za sanacijo okuženega gospodarstva.

(1) Čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev, opreme in drugih predmetov, ki so bili v stiku z okuženimi živalmi ali živalmi, sumljivimi na okužbo, izvede na podlagi navodil in pod nadzorom uradnega veterinarja organizacija, ki v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, opravlja te dejavnosti.
(2) Čiščenje in razkuževanje se opravi potem, ko so bile vse okužene živali odpeljane v zakol in preden se opravi ponovna naselitev.

Ukrepi na okuženem gospodarstvu ostanejo v veljavi do ponovne pridobitve statusa črede, uradno proste bruceloze, v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za govedo preneha uporabljati Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bruceloze (Brucellosis) (Uradni list RS, št. 30/99 in 33/01 – ZVet-1).

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.