Na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 51/04), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 16/94 in 74/94), Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05), Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci (Uradni list RS, št. 49/03) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) je Občinski svet Občine Grosuplje na 32. redni seji dne 28. 9. 2005 sprejel

S tem odlokom se:
– zagotavljajo pogoji za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov s toploto po načelih trajnostnega razvoja, ob upoštevanju učinkovite in gospodarne izrabe obnovljivih virov energije in uvajanju naprednih tehnologij,
– uvaja lokalni energetski koncept, s katerim se določijo način in strnjena oskrbovalna območja, na katerih se izvaja oskrba s toploto iz javnega omrežja,
– določata način in oblika izvajanja izbirne gospodarske javne službe na območjih oskrbe s toploto v naselju Grosuplje,
– zagotavljajo trajni viri financiranja dejavnosti,
– določajo objekti in naprave, za katere sta odgovorna dobavitelj in odjemalec, in pogoji za njihovo obratovanje,
– določajo pogoji za priključevanje in oskrbo s toploto,
– določa način obračunavanja in plačevanja storitev,
– določajo pravice, obveznosti in odgovornost dobavitelja in odjemalcev toplotne energije.

V tem odloku uporabljeni pojmi pomenijo:
– lokalni energetski koncept določa način bodoče oskrbe z energijo posameznega dela ali celotnega naselja oziroma lokalne skupnosti, ukrepe za učinkovito rabo toplote, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije in odpadkov,
– strnjeno oskrbovalno območje je geografsko in z distribucijskim omrežjem povezano celostno območje, na katerem se obvezno izvaja oskrba s toplotno energijo iz javnega omrežja,
– načelo trajnostnega razvoja pomeni razvoj, s katerim zadostimo sedanje potrebe, ne da bi ogrozili možnost bodočih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam,
– obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, posebej pa energija vodotokov, vetra, ne akumulirana sončna energija, biomasa, bio plin in geo termalna energija,
– soproizvodnja je tehnološki proces sočasne proizvodnje koristne toplotne in električne energije iz istega energetskega vira (kogeneracija),
– proizvodni viri so naprave, ki spreminjajo primarno energijo goriv v toplotno energijo,
– goriva so trdni, tekoči in plinasti elementi, ki z zgorevanjem ali drugim kemičnim ali fizikalnim procesom sproščajo energijo,
– oskrba s toploto je proces proizvodnje, prenosa in dobave toplotne energije,
– proizvodnja toplote je fizikalni ali kemični proces transformacije goriv in obnovljivih virov energije v toplotno in druge oblike energije,
– dobavni pogoji so tehnično in ekonomsko opredeljene obveznosti za dobavo toplote, ki zavezujejo dobavitelja in odjemalca,
– dobavitelj je imenovana pravna oseba, odgovorna za upravljanje, obratovanje in razvoj energetske dejavnosti v lokalni skupnosti, ki odjemalca na osnovi pogodbe oskrbuje s toploto,
– odjemalec toplote je fizična ali pravna oseba, ki je lastnica objekta ali dela objekta, najemnica objekta ali dela objekta, oskrbovanega s toploto in ji dobavitelj dobavlja toploto,
– tarifni sistem za prodajo toplote določa elemente za obračunavanje dobavljene energije za različne skupine odjemalcev glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, kvaliteto ter druge elemente odjema,
– omrežje je sistem povezanih naprav, namenjenih prenosu toplote do odjemalcev,
– primarno omrežje so cevovodi, ki se uporabljajo za povezavo proizvodnih virov s sekundarnim vročevodnim omrežjem,
– sekundarno omrežje so cevovodi, ki potekajo po območju oskrbe do priključnih jaškov ali odcepov za posameznega odjemalca,
– priključno omrežje so cevovodi, ki potekajo od priključnih jaškov ali odcepov do toplotnih postaj, vključno s priključnimi jaški oziroma odcepi,
– toplotna postaja objekta je naprava v odjemalčevem objektu, ki služi prevzemu toplotne energije in zagotavlja ogrevanje objekta in oskrbo s sanitarno toplo vodo. Sestavljena je iz priključne (primarne) in hišne (sekundarne) postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave,
– priključna (primarna) toplotna postaja je naprava strojnih inštalacij objekta, sestavljena iz zapornih, regulacijskih, varnostnih in merilnih elementov,
– hišna (sekundarna) toplotna postaja je naprava strojnih inštalacij objekta, sestavljena iz toplotnih menjalnikov, razdelilnih sistemov, regulacijskih in varovalnih naprav ter naprav za pripravo sanitarne tople vode in delivcev toplote za različne sisteme internih toplotnih naprav,
– interne toplotne naprave so naprave strojnih inštalacij objekta, ki so priključene na hišno postajo, in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja: radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplo-zračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo sanitarne tople vode idr.,
– odjemno mesto je mesto v priključni postaji, kjer odjemalec prevzema dobavljeno toploto,
– merilno mesto v priključni postaji je mesto, kjer sta nameščena merilnik toplotne energije (merilnik toplote) in vodomer za meritev sanitarne tople vode,
– merilna naprava je merilnik toplotne energije, ki meri neposredno dobavljeno toplotno energijo in služi za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem, ter vodomer, ki meri toploto posredno z merjenjem porabe količine vode za sanitarno toplo vodo in služi za obračunavanje dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode,
– sanitarna topla voda je voda iz vodovodnega omrežja, ki se v izmenjevalnikih toplote ogreva in jo odjemalci uporabljajo za gospodinjske ali druge potrebe,
– priključna moč je načrtovana moč uporabnikovih toplotnih naprav, določena s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja ali z načrtom izvedenih del za obstoječe objekte,
– sprememba odjemalčevih toplotnih naprav je katerakoli sprememba na teh napravah, ki povzroči obratovalne spremembe delovanja toplotnih naprav in vplivajo na spremembo tlaka, povratno temperaturo, pretok ali odjem toplote,
– projektni pogoji so dokument, ki ga izda dobavitelj projektantu novo predvidenega objekta na območju strnjenega oskrbovalnega območja v postopku izdelave projektne dokumentacije na osnovi idejne zasnove objekta,
– soglasje je dokument, ki ga izda dobavitelj v upravnem postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja na predloženi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– pogodba o oskrbi s toploto je pisni dogovor, ki ga dogovorita in skleneta dobavitelj in odjemalec in vsebuje podatke o odjemalcu, naslov odjemnega mesta, priključno moč, uvrstitev v tarifno skupino za odjem toplote, delitev stroškov dobave toplote, če je odjemno mesto v objektu za posamezne enote skupno, ter posebnosti pogodbenega razmerja, ki niso določena s tem odlokom,
– primerljivo obračunsko obdobje je obdobje, v katerem so bili pogoji odjema toplotne energije ali sanitarne tople vode podobni pogojem v obdobju, ko z meritvami ni bilo možno ugotoviti dejanske porabe.

S tem odlokom se na področju oskrbe s toploto uvaja v naselju Grosuplje lokalni koncept razvoja oskrbe s toploto. Osnove za določitev načinov bodoče oskrbe s toploto, vključitev ukrepov za učinkovito rabo toplote, soproizvodnjo toplote in električne energije, uporabo obnovljivih virov energije ter določitev območij, kjer se oskrba s toploto izvaja iz javnega omrežja in javnih proizvodnih virov, predstavljajo Energetska zasnova Občine Grosuplje – lokalni energetski koncept, Karta strnjenih oskrbovanih območij s toploto, Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za oskrbo s toploto in Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja.
Energetsko zasnovo Občine Grosuplje in Karto strnjenih oskrbovanih območij kot sestavni del odloka sprejme svet lokalne skupnosti, Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za oskrbo s toploto pa direktor izvajalca javne službe oskrbe s toploto. Soglasje k Tarifnemu sistemu pa daje župan občine.

Iz ekoloških, energetskih ali tehnoloških razlogov in če je s tem zagotovljena smotrnejša izraba energije in zgrajenega primarnega toplovodnega omrežja, se na določenih strnjenih območjih v naselju Grosuplje za posamezne objekte ali skupine objektov predpiše obvezna oskrba s toploto iz javnega toplovodnega omrežja. Znotraj strnjenih oskrbovanih območij se morajo priključiti na sistem daljinskega ogrevanja vsi novi večstanovanjski objekti, javni objekti, proizvodni objekti in objekti drugih poslovnih dejavnosti, skratka vsi objekti, katerih načrtovana instalirana toplotna priključna moč znaša več kot 300 KW in za katere je potrebno ob izgradnji pridobiti gradbeno dovoljenje. Obstoječi objekti pa so se dolžni priključiti najkasneje takrat, ko je zgrajen primarni toplovod oziroma ko je potrebno obnoviti hišno toplotno postajo.
Način oskrbe s toploto in območja obvezne oskrbe se na osnovi Karte strnjenih območij opredelijo s prostorskim planskim aktom – prostorsko strategijo, za posamezne objekte ali skupine objektov pa s prostorskimi izvedbenimi načrti, kot so prostorski red občine in lokacijski načrti.

Proizvodnja toplote za daljinsko ogrevanje in dobava toplote je energetska dejavnost, za opravljanje katere je potrebno pridobiti licenco, ki jo izda Javna agencija Republike Slovenije za energijo. Dejavnosti iz prejšnjega stavka so izbirna gospodarska javna služba. Izbrani izvajalec (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) upravlja s proizvodnimi objekti in omrežjem za prenos toplote na podlagi pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe in upravljanju z infrastrukturo.

Dobavitelj toplote mora izpolnjevati vse z zakonom predpisane pogoje, predvsem pa:
– da je fizična ali pravna oseba, registrirana oziroma priglašena za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje ter transport energije po omrežjih,
– da ima strokovno usposobljene delavce oziroma podizvajalce za izvajanje dejavnosti ter pridobljeno licenco za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje ter transport energije po omrežjih.

Odjemalci s skupinskimi objekti za proizvodnjo in distribucijo toplote s priključno močjo najmanj 1MW, kjer zaradi nezgrajene javne infrastrukture še ni možno izvajati javne obvezne oskrbe s toploto, imenujejo fizično ali pravno osebo za izvajanje dejavnosti proizvodnje in distribucije toplotne energije. Izbrani izvajalec, ki mora imeti pridobljeno licenco za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje in transport, upravlja s proizvodnimi objekti in omrežjem za prenos toplote na podlagi pogodbe o upravljanju, ki jo sklene z odjemalci oziroma upravnik(om)i objektov.

Toplotne naprave so:
– proizvodni viri,
– primarno omrežje,
– sekundarno omrežje,
– priključno omrežje s priključnimi jaški oziroma odcepi,
– toplotne in črpalne postaje na sekundarnem omrežju,
– toplotne postaje v objektu,
– interne toplotne naprave.

Toplotne naprave se po lastništvu delijo na javne in zasebne.
Toplotne naprave v javni lasti so:
– proizvodni viri,
– primarno omrežje,
– sekundarno omrežje,
– toplotne in črpalne postaje na sekundarnem omrežju ali v objektu,
– priključno omrežje s priključnimi jaški oziroma odcepi.
Toplotne naprave v zasebni lasti so:
– priključno omrežje s priključnimi jaški oziroma odcepi,
– toplotne postaje v objektu,
– interne toplotne naprave.

Toplotne naprave se delijo na naprave, za katere odgovarja, z njimi upravlja oziroma jih vzdržuje dobavitelj, ter na naprave, za katere odgovarja oziroma jih vzdržuje odjemalec oziroma odjemalčev pogodbeni vzdrževalec.
Toplotne naprave, s katerimi upravlja oziroma jih vzdržuje dobavitelj, so:
– proizvodni viri,
– primarno omrežje,
– sekundarno omrežje,
– toplotne in črpalne postaje na sekundarnem omrežju,
– priključno omrežje s priključnimi jaški oziroma odcepi,
– priključne (primarne) toplotne postaje.
Toplotne naprave, s katerimi upravlja oziroma jih vzdržuje odjemalec oziroma odjemalčev pogodbeni vzdrževalec, so:
– hišna (sekundarna) toplotna postaja,
– interne toplotne naprave.

Upravljanje in vzdrževanje toplotnih naprav v lasti dobavitelja, priključnega omrežja s priključnimi jaški oziroma odcepi ter primarnih delov toplotnih postaj in nadzora nad toplotno postajo zaradi zagotovitve minimalnih standardov delovanja omrežja distributerja toplote se financirajo iz cene za enoto obračunske moči. Upravljanje in vzdrževanje večstanovanjske hišne sekundarne toplotne postaje in internih toplotnih naprav se financira iz sredstev za vzdrževanje, ki so dogovorjena s pogodbo med pogodbenim vzdrževalcem in odjemalcem.
V pogodbi o vzdrževanju toplotnih naprav se opredelijo odgovorna oseba vzdrževalca, dolžnosti, obseg pogodbenih del ter višina in način plačevanja dogovorjenih del. Pogodbeni vzdrževalec večstanovanjske hišne sekundarne toplotne postaje in internih toplotnih naprav je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je registriran za opravljanje energetske dejavnosti in ima zaposlene strokovno usposobljene delavce.

Investitor ali druga oseba, ki želi priključiti toplotne naprave objekta na dobaviteljevo javno vročevodno omrežje, mora od dobavitelja pridobiti projektne pogoje za pripravo načrta strojnih inštalacij in soglasje na projektne rešitve v fazi izdaje gradbenega dovoljenja. Za vsako spremembo odjemalčevih toplotnih naprav, katerih posledica je sprememba priključne moči ali obratovalne spremembe, mora odjemalec pridobiti soglasje dobavitelja. Soglasje se izdaja po Zakonu o upravnem postopku, ki ga vodi pristojna oseba izvajalca javne gospodarske službe. Pri izdajanju projektnih pogojev in soglasja je potrebno upoštevati določila Zakona o graditvi objektov (ZGO – 1) in lokalnih predpisov.
Ob pripravi prostorskih aktov pa izvajalec javne službe distribucije toplote izda smernice in mnenja.

Vsebina projektne dokumentacije in tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter pogoji za priključitev objektov na javni vročevodni sistem se opredelijo v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi vročevodnega omrežja in toplotnih postaj na območju naselja Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik).

Dobavitelj mora izdati investitorju ali drugi osebi, ki želi priključiti toplotne naprave objekta na dobaviteljevo javno vročevodno omrežje, soglasje, če je vloga za soglasje usklajena s pogoji Pravilnika in če to dopuščajo zmogljivosti dobaviteljevih naprav. Soglasje vsebuje pogoje za priključitev oziroma spremembo investitorjevih naprav. Če dobavitelj izdajo soglasja zavrne, mora navesti vzroke zavrnitve.

Odjemalčeve – investitorjeve toplotne naprave (priključni vod in priključne primarne toplotne postaje) lahko gradi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je registriran za opravljanje dejavnosti in ima zaposlene strokovno usposobljene delavce.
Naprave se lahko gradijo, razširijo, spremenijo, investicijsko vzdržujejo ali obnavljajo le v soglasju z upravljavcem – dobaviteljem in po določilih Pravilnika.
Investitorjeve naprave se smejo priključiti na dobaviteljevo vročevodno omrežje le v dobaviteljevi in investitorjevi navzočnosti. Enako velja za vse zagone po spremembah na odjemalčevih toplotnih napravah, ki lahko povzročijo obratovalne spremembe ali spremembo priključne moči.

Soglasje k izdaji uporabnega dovoljenja za zgrajene toplotne naprave izda dobavitelj v fazi tehničnega pregleda po končani gradnji. Soglasje se izda na podlagi:
– od izvajalca in dobavitelja podpisanega zapisnika o nastavitvi pretoka in temperature na primarni strani toplotnih naprav ter prevzemu merilnika toplotne energije,
– projekta izvedenih del (PID) ali izjave, da ni bilo odstopanj od predloženih projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– potrdila o vpisu priključnega omrežja v kataster podzemnih naprav in evidenco kurilnih naprav.

Dobavitelj v fazi izgradnje priključnega omrežja in toplotne postaje ali rekonstrukcije investitorjevega objekta izvaja obvezen nadzor, ki obsega preveritev izpolnjevanja veljavnih predpisov in standardov ter drugih zahtev in pogojev, opredeljenih v Pravilniku. Ugotovitve o nepravilnostih posreduje nadzorniku, ki po določilih ZGO opravlja strokovno-tehnični nadzor. V primeru neupoštevanja pripomb lahko dobavitelj do odprave pomanjkljivosti odkloni oskrbovati objekt s toploto.

Dobavitelj začne dobavljati toploto, ko so izpolnjeni vsi pogoji soglasij in ko je za objekt izdano uporabno dovoljenje, obstoječim objektom z veljavnim gradbenim dovoljenjem pa, ko je pridobljeno uporabno dovoljenje za toplotne naprave. Pogoj so tudi podpisane pogodbe o obračunavanju energetskih storitev med dobavitelji in odjemalci.
Kadar iz razloga, ki ni vezan na dobaviteljeve in odjemalčeve toplotne naprave, uporabnega dovoljenja ni mogoče pridobiti in predložiti, se na podlagi investitorjevega naročila lahko začne poskusno obratovanje odjemalčevih toplotnih naprav največ za eno kurilno sezono. V tem primeru dobavitelj in investitor potrdita začetek obratovanja ali spremembo odjemalčevih toplotnih naprav z zapisnikom, ki mora imeti priloženo izjavo izvajalca odjemalčevih toplotnih naprav, da so le-te narejene po projektni dokumentaciji in skladne s Pravilnikom.

Dobavitelj s priključitvijo odjemalčevih naprav na svoje vročevodno omrežje ne prevzema jamstva za njihovo pravilno in brezhibno delovanje. Odgovornost za pravilno delovanje nosi lastnik oziroma pogodbeni vzdrževalec odjemalčevih toplotnih naprav.

Dobavitelj in odjemalec skleneta pogodbo o dobavi toplote v pisni obliki. Če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni obliki, se šteje, da je pogodbeno razmerje med dobaviteljem in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote. V tem primeru sta odjemalec in dejanski uporabnik toplote nerazdelno odgovorna za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določili tega odloka. Če odjemalec na strnjenem območju, ki je priključeno na vročevodno omrežje noče skleniti pogodbe o dobavi toplote, mu dobavitelj ni dolžan dobavljati toplote, odjemalec pa je dolžan plačevati ceno za enoto obračunske moči za prodajo toplote iz javnega vročevodnega omrežja Grosuplja.

Pogodba o dobavi toplote vsebuje:
– podatke o odjemalcu,
– naslov odjemnega mesta,
– priključno moč in obračunsko moč,
– razvrstitev v tarifno skupino za odjem toplote,
– obračun in delilnik stroškov dobave toplote, če je odjemno mesto skupno za več odjemalcev,
– posebna določila, ki niso opredeljena s splošnimi pogoji ali tarifnim sistemom.

Pogodba o dobavi toplote je sklenjena za nedoločen čas, razen če se dobavitelj in odjemalec ne dogovorita drugače. Odjemalcu, ki lahko odpove pogodbo o dobavi toplote pisno s šestmesečnim odpovednim rokom, dobavitelj upošteva odpoved s prvim naslednjim obračunskim obdobjem. Če se na enem odjemnem mestu oskrbuje s toploto več odjemalcev, velja odpoved le, če jo podajo vsi odjemalci pisno.
Če se odjemalci toplote znova odločijo za dobavo toplote na isto odjemno mesto v roku, ki je krajši od 12 mesecev, morajo pred priklopom poravnati celotno ceno za obračunsko moč, ki bi jo plačevali, če bi toploto prejemali nepretrgoma.

Osnova za obračun dovedene toplote v objektih, kjer je več odjemalcev, je merilnik toplotne energije v primarnem delu toplotne postaje. Zato morajo odjemalci skupnega odjemnega mesta dobavitelju pred sklenitvijo pogodbe o dobavi toplote predložiti sporazumno izdelan delilnik stroškov, ki je sestavni del pogodbe o dobavi toplote.
V delilniku stroškov se določijo deleži stroškov dobave toplote posameznega odjemalca na podlagi porabe toplote po internih merilnikih toplotne energije (55 do 75 odstotkov), preostali del teh stroškov pa se med odjemne enote razdeli sorazmerno velikosti posamezne ogrevalne površine. Če interni merilniki niso vgrajeni, se stroški dovedene toplote razdelijo sorazmerno ogrevalni površini posameznih enot. V obeh primerih mora vsota vseh deležev znašati 100 odstotkov. Delilnik stroškov se avtomatsko spreminja na podlagi evidentiranih sprememb, ki vplivajo na določitev deleža stroškov, medtem ko se metodologija določanja deležev lahko spremeni le s pisnim soglasjem vseh odjemalcev in se upošteva s prvim naslednjim obračunskim obdobjem.
Če odjemalci dobavitelju ne predložijo delilnika stroškov iz prejšnjega odstavka, obračunava dobavitelj posameznim odjemalcem stroške dobave toplote po podatkih delilnika, ki ga ima na voljo, če teh podatkov nima, pa v sorazmerju ogrevalnih površin odjemalčevih prostorov.

Odjemalci ter upravniki večstanovanjskih objektov morajo dobavitelja pravočasno pisno obveščati o:
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem,
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječo pogodbo o dobavi toplote.
Obvestilo velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,
– listino o prenosu lastninske pravice,
– številko in naslov odjemnega mesta,
– podpisano izjavo novega odjemalca na dobaviteljevem obrazcu, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote zavezan dotedanji odjemalec.

Za potrebe poslovanja dobavitelj vodi in vzdržuje evidenco odjemalcev.
Osnovna evidenca odjemalcev za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro odjemalca,
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka),
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
Dobavitelj lahko za posameznega odjemalca zbira tudi:
– zaposlitev,
– številko osebnega računa,
– davčno številko,
– delež lastništva,
– EMŠO.
Evidenca odjemalcev za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro odjemalca in plačnika,
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– transakcijski račun,
– davčno številko,
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– stanovanjsko ali poslovno površino,
– podatke o merilnih napravah,
– priključno in obračunsko moč,
– lastništvo nepremičnine.

Izvajalec javne gospodarske službe za izvajanje oskrbe s toploto pridobiva evidence od odjemalcev, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o javnih gospodarskih službah in tega odloka.

Dobavitelj zagotavlja odjemalcu toploto za ogrevanje na odjemnem mestu v času kurilne sezone, potrebno količino toplote za pripravo sanitarne tople vode pa v obdobju celega leta.
Kurilna sezona praviloma traja od začetka meseca oktobra do začetka meseca maja.

V primeru tehničnih sprememb ali splošnih pogojev za dobavo toplote, ki so skladni z dolgoročnim razvojem oskrbe s toploto, potrebne stroške prilagoditve ali zamenjave dobaviteljevih in odjemalčevih toplotnih naprav, pokriva dobavitelj na svojih toplotnih napravah, odjemalec pa na odjemalčevih toplotnih napravah. Če odjemalec ne prevzame stroškov prilagoditve na svojem delu ali če prilagoditev ni opravljena pravočasno in ni časovno usklajena z deli na dobaviteljevih toplotnih napravah, mu dobavitelj ni dolžan dobavljati toplote, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za varno in pravilno obratovanje.

Prvo namestitev merilnikov toplotne energije v priključni primarni postaji opravi izvajalec strojnih inštalacij ali dobavitelj na odjemalčeve stroške. Tip, velikost in način namestitve merilnika toplotne energije določi projektant na podlagi projektnih pogojev dobavitelja.
Merilnik toplotne energije mora izpolnjevati zahteve pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike toplotne energije in mora biti overjen.

Redne preglede, overitve in zamenjave merilnih naprav v primarnem delu toplotne postaje opravlja dobavitelj ali dobaviteljev pooblaščeni izvajalec, na stroške odjemalca. Stroški teh storitev niso zajeti v ceni priključne – obračunske moči, temveč se zaračunavajo kot števnina.

Dobavljene količine toplote se merijo neposredno ali se določajo posredno.
Količina dobavljene toplote se ugotovi neposredno na podlagi odčitka merilnika toplotne energije, nameščenega na primarnem delu v priključni postaji, ne glede na nameščene merilne naprave, ki se uporabljajo za interno razdelitev porabljene toplote.
Pri neposredni meritvi so toplotne količine izražene v MWh.

Za obdobje, ko merilnik toplotne energije ni deloval in ni mogoče odčitati količine odjema, se določi dobavljena količina toplote na podlagi porabe v primerljivem obračunskem obdobju, ko je merilnik toplote še pravilno deloval, na podlagi temperaturnih podatkov hidrometeorološkega zavoda ali v primerljivih odjemnih enotah v obravnavanem obdobju.

Dobavljena količina toplote, ki je odvisna od zunanje temperature, se za obračunsko obdobje, ko je bil toplotni števec pokvarjen, določi:

Q = Qh x K x Y

Pri tem pomenijo:
Q – dobavljeno količino toplote (MWh, GJ)
Qh – priključno moč toplotnih naprav za ogrevanje in klimatizacijo prostorov (W, MW, 1 MW = 1000000W)
K – ekvivalentno število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav s priključno močjo v obračunskem obdobju
Y faktor odjema toplote za primerljivo obračunsko obdobje

K = 24 x Z x (t (n) – t (zsr)) / (t(np) – tz(min))

Pri tem pomenijo:
Z število ogrevalnih dni
t(n) srednja projektna ali predpisana temperatura prostorov
t(np) projektna notranja temperatura
t(zsr) srednja temperatura v obračunskem obdobju
tz(min) –20°C, računska minimalna zunanja temperatura.
 
Ekvivalentno število je za posamezne mesece naslednje:

(t(n)) = t(np) =  –20°C)
januar                 397 ur
februar                325 ur
marec                  296 ur
april                  195 ur
maj                     60 ur
oktober                190 ur
november               278 ur
december               376 ur

Podatke o porabi toplote iz merilnih naprav odčitava dobavitelj enkrat mesečno. Odjemalec mora zato dobavitelju ves čas obratovanja omogočati dostop do merilnih naprav zaradi odčitavanja merilnika toplotne energije in nadziranja ogrevalnih naprav.
Če dobavitelj zaradi odjemalčevih razlogov ne more odčitati podatka o porabi toplote na merilni napravi, mora odjemalec na podlagi dobaviteljevega obvestila takoj sporočiti stanje merilnih naprav.
Če odjemalec kljub pozivu ne sporoči odčitanega stanja merilnih naprav, mu dobavitelj obračuna dobavljene količine toplote glede na dobavo toplote, skladno z določili 32. člena tega odloka.

Dobavitelj in odjemalec imata pravico tudi predčasno preverjati točnost merilnih naprav. Če pokaže preskus merilnih naprav večje odstopanje, kakor dopuščajo veljavni predpisi, ki urejajo merilne naprave, se šteje, da je merilna naprava pokvarjena, dobavljena toplota pa se za obdobje, ko je bila naprava pokvarjena, obračuna po 32. členu tega odloka. V tem primeru nosi stroške preskusa dobavitelj, sicer pa tisti, ki je pregled zahteval.

Cene oskrbe s toploto iz vročevodnega omrežja se določajo skladno s politiko cen in razvoja oskrbe s toploto Akta o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja in Tarifnim sistemom za prodajo toplote iz javnega vročevodnega omrežja Grosuplje, Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne uporabnike in cenika dobavitelja.

Pri obračunu dobave toplote se pri posameznem odjemalcu upoštevajo:
– razvrstitev v ustrezno tarifno skupino,
– obračun priključne oziroma obračunske moči po veljavni tarifni postavki,
– obračun dobavljenih količin toplote po veljavni tarifni postavki (SIT/MWh; SIT/m2).

Če se več odjemalcev iste ali različne tarifne skupine oskrbuje s toploto preko skupnega odjemnega mesta in skupne merilne naprave, se dobavljena toplota obračuna skladno z delilnikom stroškov na tem merilnem mestu in ustrezno tarifno skupino.

Priključna – obračunska moč je nazivna oziroma zakupljena in nastavljena moč toplotne postaje odjemalca. Tarifna postavka obračunske moči pokriva stroške materiala brez stroškov energentov, stroške storitev, stroške dela, nujne stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja, amortizacijo in druge stroške poslovanja. Obračunska moč se izračunava za obdobje enega leta, odjemalcu pa se zaračunava mesečno.

Odjemalec mora plačati dobavljeno toploto in storitve, ki se zaračunavajo skupaj s toploto, najpozneje v petnajstih dneh od datuma izstavitve računa, če zakon ne določa drugače. Če odjemalec pravočasno ne poravna svojih obveznosti, mu dobavitelj izstavi opomin in določi rok, do kdaj mora obveznosti plačati. Zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva plačila ter stroške opominjanja se odjemalcu obračunajo pri naslednjem obračunu.
Odjemalec je dolžan dobavitelju plačati zaračunane stroške opominjanja, izterjave in ustavitve dobave toplote po cenah iz veljavnega cenika dobavitelja.
Reklamacija računa ne more odložiti plačila nespornega dela računa. Za nesporni del računa se v primerih reklamacije šteje poraba toplote v enakem obračunskem mesecu pretekle kurilne sezone.

Stroške porabljene električne energije za obratovanje toplotne postaje plača odjemalec dobavitelju električne energije, porabljene vode pa dobavitelju pitne vode.

Odjemalec lahko reklamira kakovost dobavljene toplote in obračun porabe toplote. Reklamacija mora biti pisna, podana v roku 8 dni od datuma izstavitve računa oziroma datuma ugotovljene spremenjene kakovosti dobavljene toplote.
Dobavitelj je v primeru upravičene reklamacije dolžan čim prej odpraviti vzroke in posledice nepravilnosti, v primeru neupravičene reklamacije pa o tem v osmih dneh obvestiti dobavitelja.
Dobavitelj upošteva upravičene reklamacije odjemalca za čas njihovega trajanja.

Če odjemalec odjema toploto brez dobaviteljevega soglasja ali če vpliva na merilne naprave v dobaviteljevo škodo, je dobavitelj upravičen zaračunati že porabljeno toploto skladno z 32. in 33. členom odloka in z upoštevanjem najvišjega faktorja odjema toplote.
Če časa trajanje neupravičenega odjema ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se neupravičen odjem toplote zaračuna za 12 mesecev.
Odjemalec mora dobavitelju plačati tudi vse stroške in škodo, ki jo je povzročil z neupravičenim odjemom toplote. Povzročene stroške in škodo mora dobavitelj posredovati odjemalcu v obliki strokovne ocene.

Če odjemalec pridobi soglasje h graditvi in priključitvi objekta na javno vročevodno omrežje in priključi svoje naprave brez dobaviteljeve vednosti, dobavitelj sestavi zapisnik o začetku obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav z datumom, ko je bil tak poseg tehnično izveden. Dobavitelj v takem primeru odjemalcu obračuna priključno moč iz soglasja, že porabljeno toploto pa skladno z 32. in 33. členom odloka in z upoštevanjem najvišjega faktorja odjema toplote.

Dobavitelj lahko praviloma za krajši čas po poprejšnjem obvestilu v lokalnih medijih ustavi dobavo toplote v naslednjih primerih:
– zaradi vzdrževanja oziroma odstranitve obratovalnih motenj na dobaviteljevih toplotnih napravah,
– zaradi razširitve omrežja.

Dobavitelj po poprejšnjem pisnem obvestilu odjemalcu preneha dobavljati toploto v naslednjih primerih:
– če odjemalec odvzame toploto brez dobaviteljevega soglasja,
– če odjemalec pisno ne obvesti dobavitelja o lastninskih, statusnih in drugih spremembah, ki vplivajo na razmerja med odjemalcem in dobaviteljem,
– če odjemalec poškoduje svoje ali dobaviteljeve toplotne naprave tako, da je ogroženo, delovanje dobaviteljevega sistema, in če moti dobavo toplote drugim odjemalcem,
– če odjemalec ne omogoči dobavitelju varnega dostopa in dela v prostoru, kjer so odjemalčeve toplotne naprave,
– če odjemalec posreduje dobavljeno toploto brez dobaviteljevega soglasja tretji osebi,
– če odjemalec ne plača dobavljene toplote in ne poravna drugih obveznosti do dobavitelja,
– če odjemalec v roku, ki ga postavi dobavitelj, ne sklene pisne pogodbe o dobavi toplote,
– če poteče rok za poskusno obratovanje odjemalčevih toplotnih naprav, odjemalec pa do izteka roka ni pridobil uporabnega dovoljenja.

Dobavitelj lahko ustavi dobavo toplote takoj, brez poprejšnjega obvestila:
– če odjemalec odstrani pečat iz merilnih ali regulacijskih naprav v priključni postaji ali prekine napajanje merilnikov s toplotno energijo,
– če odjemalec spreminja kemijske ali fizikalne lastnosti ogrevalne vode,
– če odjemalec odvzema ogrevalno vodo iz dobaviteljevega omrežja,
– če odjemalčeve toplotne naprave ogrožajo okolico,
– če ob pomanjkanju toplote zaradi okvare vira ali transportne poti ne upošteva navodil o omejevanju odvzema toplote.

Vnovična dobava toplote po ustavitvi se začne z dnem, ko se odpravijo razlogi za ustavitev in ko se dobavitelju poravnajo nastali stroški.

Pri izvajanju lokalne javne službe proizvodnje in distribucije toplote ima dobavitelj naslednje obveznosti in odgovornosti:
– da dobavlja odjemalcu toploto za obratovanje odjemalčevih toplotnih naprav z obračunsko – priključno močjo, dogovorjeno s pogodbo o dobavi toplote,
– da pravočasno obvešča odjemalca o predvidenih ustavitvah dobave toplote po lokalnih sredstvih javnega obveščanja,
– da ob morebitnem iztoku ogrevalne vode v odjemalčevi priključni postaji odklopi priključno postajo od vročevodnega omrežja,
– da stalno preverja in na primarnem delu tudi nastavlja regulacijske naprave v priključni hišni postaji, s ciljem zagotavljanja optimalnih obratovalnih pogojev, določenih s projektno dokumentacijo odjemalčevih toplotnih naprav in pogodbo o dobavi toplote.

Odjemalec ima naslednje obveznosti in odgovornosti:
– da sklene pogodbo z usposobljenim vzdrževalcem toplotne postaje in s tem zagotavlja varno in tehnično pravilno delovanje v okviru nastavljenih vrednosti pretoka in temperature na odjemalčevih napravah v priključni postaji,
– da skrbi, da je toplotna postaja v zaklenjenem prostoru vsak čas dostopna samo vzdrževalcem in dobaviteljevim delavcem,
– da vzdržuje prostore in pomožne naprave ter dostope do prostorov, kjer so odjemalčeve toplotne naprave tako, da bodo dobavitelju zagotovljene delovne razmere, ki veljajo za delovne prostore,
– da sproti obvešča dobavitelja o motnjah pri dobavi toplote, ugotovljenih na odjemnem mestu,
– da z obratovanjem odjemalčevih toplotnih naprav ne moti drugih odjemalcev ali dobavitelja,
– da ne prodaja dobavljene toplote brez dobaviteljevega soglasja,
– da omogoči priključitev toplotnih naprav tretje osebe na priključni cevovod, če ta prenese dodatne obremenitve. O tem presodi dobavitelj, ki izda ustrezno soglasje,
– da v toplotni postaji omogoči dobavitelju priključitev naprav za daljinski prenos podatkov obratovalnih stanj brez odškodninskega zahtevka za namestitev naprav,
– da takoj obvesti dobavitelja o okvari merilne naprave,
– da odgovarja za škodo dobavitelju, ki bi nastala zaradi odjemalčevih posegov na toplotnih napravah.

Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za oskrbo s toploto mora biti sprejet v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka.

Določila tega odloka se uporabljajo za vsa že sklenjena in nova poslovna razmerja v zvezi z dobavo toplote.
Postopki za priključitev na vročevodno omrežje ali spremembo že priključenih odjemalčevih toplotnih naprav, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se izvedejo po določilih predpisanih pogojev.

Vsi odjemalci toplote morajo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka skleniti pogodbe o dobavi toplote z dobaviteljem. Odjemalci, ki z dobaviteljem ob uveljavitvi tega odloka že imajo sklenjeno pogodbo o dobavi toplote, morajo v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka pogodbo uskladiti.

Če do uveljavitve tega odloka odjemalci, ki odjemajo toploto po skupnem odjemnem mestu, niso predložili delilnika stroškov iz 23. člena, ga morajo predložiti najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega odloka.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s toplotno energijo iz skupinske kotlovnice Ob Grosupeljščici z vsemi spremembami in dopolnitvami, Tehnični pravilnik o določitvi pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz skupne kotlovnice Ob Grosupeljščici pa po sprejemu ­novega.

Ta odlok o oskrbi s toploto in splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju naselja Grosuplje začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.