Na podlagi 23., 72. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Črnomelj na svoji redni 24. seji dne 29. 9. 2005 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu mestno jedro Črnomelj
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski lokacijski načrt mestno jedro Črnomelj (v nadaljevanju OLN), ki ga je izdelal Aleksander Ostan, univ. dipl. inž. arh., IZS A-1145, s sodelavci pod številko projekta 24/03 v letu 2005.
OLN vsebuje:
– besedilo odloka;
– obrazložitev odloka;
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
– povzetek za javnost;
– strokovne podlage za občinski lokacijski načrt mestno jedro Črnomlja, ki jih je izdelal Aleksander Ostan, univ. dipl. inž. arh., s sodelavci maja 2003 in avgusta 2004;
– Idejni projekt ureditve talnih površin v starem mestnem jedru Črnomlja, ki ga je izdelal Aleksander Ostan, univ. dipl. inž. arh., v letu 2004, (v nadaljevanju: Idejni projekt talnih površin);
– grafične priloge:
1. Prikazi iz prostorskega plana in prostorsko izvedbenih aktov:
Izsek iz prostorskega plana Občine Črnomelj M 1: 5000
2. Prikaz širšega območja
lokacijskega načrta M 1: 5000
3. Prikaz vključitve OLN v širše območje M 1: 5000
4. Ureditvene situacije
Geodetski posnetek z mejo območja M 1: 2500
Katastrski načrt z mejo območja M 1: 2500
Katastrski načrt s prikazom zavarovanega
območja M 1: 2500
Ortofoto z mejo območja M 1: 2500
Ureditveno območje na katastrskem načrtu
z delitvijo na funkcionalne enote M 1: 2500
1a Varstvo kulturne dediščine M 1: 2500
1b Območja ohranjanja narave:
Natura 2000, EPO M 1: 3000
1c Območja ohranjanja narave:
Naravne vrednote M 1: 3000
2a Namenska raba površin M 1: 2500
2b Predlagani posegi za neusklajene
objekte mestnega jedra M 1: 2500
3a Predlog prostorske ureditve
s prometno ureditvijo M 1: 1000
3b Predlog prostorske
ureditve – prerezi M 1: 1000
3c Zasnova krajinske ureditve M 1: 1000
3d Komunalna ureditev M 1: 1000
3e Zakoličbena situacija M 1: 1000
3f Predlog nove parcelacije M 1: 2500
2. člen
(prostorske ureditve)
Znotraj ureditvenega območja OLN je dopustna gradnja stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih, poslovnih objektov, podzemnih garaž, enostavnih objektov ter ureditve zelenih in utrjenih površin. Določeni so tudi pogoji poseganja v obstoječe legalno zgrajene objekte.
II. UREDITVENO OBMOČJE OLN
3. člen
(ureditveno območje OLN)
Območje OLN obsega površino mestnega okljuka, ki ga obdajata Lahinja in Dobličica z Ajdovim zrnom, na severu trg Pod lipo, Skajdne ter del območja ob Vojinski in Kolodvorski cesti, na zahodu območje med Dobličico in Ulico heroja Starihe do Doltarjevega slapa, na jugu območje stare klavnice ter niz hiš nad sotočjem Dobličice in Lahinje. Celotno območje predvidenih posegov zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami:
1/1, 1/2, 1/3, 1/4, 1/5, 1/6, 1/7, 1/8, 1/9, 2/1, 2/2, 2/3, 3/1, 3/2, 3/3, 4/1, 4/3, 4/5, 4/6, 10/1, 10/2, 12/1, 12/2, 12/3, 16/1, 16/2, 16/3, 16/4, 18/1, 18/2, 18/3, 19/1, 19/2, 20, 22/1, 22/2, 22/3, 22/4, 22/5,22/6, 22/7, 22/8, 22/10, 22/11, 22/12, 22/13, 22/14, 22/15, 22/16, 22/17, 22/18, 22/19, 22/20, 22/21, 22/22, 22/23, 22/24, 22/25, 22/26, 22/27, 22/28, 22/29, 22/30, 22/31, 22/33, 22/34, 22/35, 22/36, 23/1, 23/6, 23/7, 23/8, 23/9, 23/10, 23/11, 23/12, 23/13, 23/14, 23/15, 23/16, 23/17, 23/18, 23/19, 23/20, 23/21, 23/22, 23/23, 23/24, 23/25, 23/26, 23/27, 23/28, 23/29, 23/30, 23/31, 23/32, 23/33, 23/34, 23/35, 23/36, 23/37, 24/1, 24/2, 24/3, 24/4, 24/5, 25/1, 25/2, 25/4, 25/5, 25/6, 25/7, 25/8, 26/1, 26/2, 27/1, 28/1, 29/1, 29/2, 29/3, 31, 32/1, 32/2, 33/1, 33/2, 34/1, 34/2, 35, 36/1, 36/2, 37, 38/1, 38/2, 39/1, 39/2, 42/1, 42/2, 42/5, 42/6, 42/7, 42/8, 42/9, 42/10, 42/11, 42/12, 42/13, 42/14, 42/15, 42/16, 42/17, 42/18, 42/19, 42/20, 42/21, 43/1, 43/2, 44/1, 44/2, 45/1, 45/2, 45/3, 45/4, 46/1, 46/3, 46/4, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 52/1, 52/2, 53/1, 53/2, 53/3, 54/1, 54/2, 54/3, 54/4, 54/5, 54/6, 55/1, 55/2, 55/3, 55/4, 55/5, 55/6, 58/1, 58/2, 58/3, 58/5, 58/6, 58/8, 59/1, 59/5, 62/1, 62/2, 87/2, 88/7, 90/2, 90/3, 90/4, 90/5, 90/6, 90/7, 90/8, 90/9, 90/10, 90/11, 90/12, 90/13, 91/1, 91/2, 91/3, 91/4, 91/5, 91/6, 91/7, 91/8, 91/12, 91/13, 92, 93, 94/1, 94/2, 95/1, 95/2, 96/1, 96/2, 97/1, 97/3, 97/5, 97/6, 97/7, 98, 100, 103, 105/1, 105/2, 107, 108/1, 108/2, 109/1, 109/2, 112/1, 112/2, del 113/1, 113/2, del 113/3, del 1096/7, del 1096/10, del 1126/1, 1126/3, 1126/26, 1126/4, 1126/11, 1126/13, 1126/14, 1126/15, 1126/16, 1126/17, 1126/18, 1126/19, 1126/20, 1126/21, 1126/22, 1126/23, 1126/24, 1126/25, del 1126/27, del 1126/31, del 1163/1, del 1187/1, del 1187/2, vse k.o. Črnomelj ter 1142/7, 1142/8, 1142/9, 1142/10, 1142/11, 1145/1, 1145/2, 1145/4, 1145/5, 1145/6, 1145/7, 1147/2, 1147/3, 1147/4, 1154/1, 1154/3, del 1245/4, 1253/8, del 1253/10, 1253/9, del 1253/11, del 1253/12, 1253/13, del 1253/14, del 1253/15, del 1253/16, del 1253/25, del 1253/28, 1253/29, 1253/30, 1253/31, del 2405/3, del 2414/2, 2414/3, del 2423/15, del 2429/3, del 2429/4 del 2486/2, 2573, stp. 30/6, vse k.o. Loka.
Meja ureditvenega območja je prikazana na katastrskem načrtu z mejo območja.
Površina ureditvenega območja OLN znaša skupaj 15,3 ha.
4. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje OLN je enako ureditvenemu območju OLN.
Vplivno območje OLN bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega območja.
Po izgradnji prostorske ureditve bo vplivno območje OLN obsegalo identična zemljišča ureditvenega območja OLN.
III. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
5. člen
(vpliv in povezave s sosednjimi območji)
Predvidena gradnja ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že zgrajeno in vzpostavljeno prometno in komunalno infrastrukturo v širšem območju.
Predvidena gradnja ne bo imela negativnih vplivov na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito okolice.
Zaradi preprečitve vplivov na mestno podobo in podobo krajine so v OLN natančno določeni pogoji za maksimalne gabarite objektov.
Na obstoječe in predvidene objekte bo vplival hrup dvosmerne regionalne ceste (Kolodvorska, Ulica Staneta Rozmana) vse do izgradnje obvoznice.
Večina ureditvenega območja OLN (na vzhodnem in zahodnem delu) meji na vodotok Dobličice in Lahinje, na severnem delu se območje preko prometnic poveže z novejšim delom naselja, enako na jugu.
IV. SPLOŠNI POGOJI
6. člen
(opis načrtovanih objektov)
Za vse posege v prostor v območju urejanja OLN je investitor nameravane graditve oziroma projektant obvezen predhodno pridobiti projektne pogoje nosilcev urejanja prostora.
V območjih funkcionalnih enot F1, F2, F3, F4 in F5 so dopustni naslednji posegi:
– prenova in rekonstrukcija objektov;
– odstranitev in nadomestna gradnja objektov;
– gradnja novih objektov;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez;
– gradnja objektov za obrambo in zaščito;
– opremljanje zemljišč za gradnjo;
– gradnja kleti v objektih povsod tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. Kleti so namenjene servisnim dejavnostim ter parkirnim oziroma garažnim prostorom za potrebe osnovnega objekta.
Za vse naštete posege v prostor je potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: ZVKDS). Na vseh območjih urejanja OLN je pred kakršnimikoli posegi v teren potrebno predhodno opraviti arheološke raziskave, ki jih določi pristojni ZVKDS v sklopu projektnih pogojev.
7. člen
(zunanje površine)
Pri novih posegih, urejanju prostora in pripadajoče infrastrukture ter krajinskih ureditvah je v funkcionalnih enotah Z1, Z2, Z3, Z4, Z5, Z6, Z7, Z8 in Z9 treba upoštevati usmeritve za ohranjanje biotske pestrosti ter identitete območja:
– zdrava avtohtona drevesa se ohranjajo;
– na območju obvodnega sveta ter na parkovnih površinah se zasajajo avtohtone drevesne in grmovne vrste;
– na travnatih površinah je dopustna postavitev urbane opreme in kiparskih skulptur.
Za ureditve utrjenih površin so dopustni materiali: avtohtoni naravni kamen, granitne kocke, opeka, les, pesek. Poti na zelenih površinah je dopustno tlakovati z materiali: avtohtoni naravni kamen, opeka, les, pesek. Dvorišča se urejajo za potrebe stanovalcev.
Javne zelene površine so v funkcionalnih enotah Z1, Z2, Z3, Z4, Z5, Z6, Z7, Z8 in Z9. Dopustni so naslednji posegi:
– urejanje javnih zelenih površin;
– urejanje površin in poti za pešce in kolesarje;
– postavljanje mestne opreme;
– gradnja in rekonstrukcija enostavnih objektov, objektov za potrebe komunale, prometa in zvez. Gradnje drugih objektov niso dovoljene, na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena investicijska vzdrževalna dela;
– ureditev otroških igrišč.
Dostop iz predvidenih garaž je omogočen na javno površino. Ceste se opremijo z mestno opremo, drevored se zasadi na Ulici Staneta Rozmana.
Površine mirujočega prometa se uredijo v funkcionalnih enotah C1, F1, F2, F3, F4 in F5. Možne so ureditve lastnih parkirnih mest stanovalcev znotraj posameznih dvorišč.
Nepozidane površine na območju gradbenih parcel ob stanovanjskih objektih se ozelenijo. Ob objektih se uredijo tlakovane površine oziroma pešpoti za dostop funkcionalno oviranim osebam. V pritličju je na terenu pred stanovanjskim objektom dopustna ureditev tlakovanih površin. Dvorišča se lahko ogradijo s kovanimi ograjami oziroma z elementi iz kataloga mestne opreme.
Dopustne so zasaditve, ureditve pešpoti, namestitve klopi in igral za igro otrok.
8. člen
(oblikovanje in velikost objektov)
Pritlični del uličnih fasad se oblikuje tako, da dopušča organizacijo javnih programov. Izdelava in prenova fasad objektov se izvaja skladno z določili strokovnih podlag OLN:
– kritina na ožjem, zavarovanem območju mestnega jedra je opečni bobrovec, izjemoma tudi eternit, in bakrena pločevina, v širšem, nezavarovanem območju mestnega jedra se uporabi opečni bobrovec, zareznik in izjemoma bakrena pločevina. Vsi morebitni pločevinasti zaključki strešin morajo biti skriti pod kritino;
– dimniki naj imajo dvokapno strešino, enakega naklona in kritine kot osnovna streha;
– snegobrani morajo biti pasovni.
Oblikovanje objektov:
Zunanjost objektov mora imeti jasno vodoravno in vertikalno členitev med fasado in ostrešjem, ki se doseže z oblikovanjem stavbnega volumna, strešine, fasade, detajlov ter z izborom barv in materialov.
Dimenzije načrtovanih objektov ter njihova višinska regulacija so podrobneje definirani v posebnih merilih in pogojih odloka OLN.
9. člen
(obstoječi objekti)
Dela, ki so v zvezi z obstoječimi objekti in pripadajočimi zemljišči:
– odstranitev obstoječih objektov in naprav;
– rekonstrukcije in prenove;
– sprememba rabe in namembnosti objektov skladno s 14. členom OLN;
Na objektih, ki so predvideni za odstranitev oziroma rušenje, se dopuščajo le redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, dopustne so spremembe rabe in spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih posegov, kot so dopustni v okviru rednih in investicijskih vzdrževalnih del.
10. člen
(enostavni objekti)
Dopustna je postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– pomožni objekti za lastne potrebe: senčnica (pergola), zimski vrt, nadstrešek za avto;
– ograje kot del mestne opreme;
– pomožni infrastrukturni objekti;
– začasni objekti, namenjeni prireditvam;
– spominska obeležja in urbana oprema;
– kioske za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je v skladu z določili OLN dopustno postavljati na javnih površinah, druge kioske pa le kot začasne objekte za čas trajanja prireditev.
Postavitev odprtih pomožnih objektov za lastne potrebe je dopustna na zelenih površinah gradbenih parcel stanovanjskih objektov, orientiranih k vodotoku, ter v stanovanjskih dvoriščih, določenih na grafični karti št. 3e.
Ni dopustna postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– satelitskih anten,
– velikih reklamnih panojev.
V. FUNKCIONALNE ENOTE IN GRADBENE PARCELE
11. člen
Funkcionalne enote so območja z značilnim prostorskim vzorcem, kjer so določena enotna izhodišča in usmeritve za podrobnejše urejanje. Funkcionalne enote se delijo na posamezne podenote, le-te pa na parcele. Meje in oznake funkcionalnih enot in podenot so prikazane na grafičnem načrtu št.: 1b.
Območje obdelave OLN se deli na funkcionalne enote:
1. Funkcionalna enota F1
– F1a – Črnomaljski grad;
– F1b – cerkev sv. Petra;
– F1c – Komenda.
2. Funkcionalna enota F2
– F2a – Na utrdbah (Zadnja ali Štakorova gasa) – zahodni rob;
– F2b – območje med Ulico Staneta Rozmana in Na utrdbah (Zadnja ali Štakorova gasa);
– F2c – območje med Ulico Staneta Rozmana in Ulico Mirana Jarca (Farovška gasa);
– F2d – Ulica Mirana Jarca (Farovška gasa) – vzhodni rob.
3. Funkcionalna enota F3
– F3a – Ulica Lojzeta Fabjana zahodni del (Kolnik);
– F3b – lokacija Kobetičevega gradu;
– F3c – cerkev sv. Duha.
4. Funkcionalna enota F4
– F4a – Na bregu – zahodni del (Na občinah – Baričev klanc);
– F4b – Na bregu – južni del;
– F4c – Na bregu – vzhodni del (Loka);
– F4d – Ločka cesta (Kozji plac) – sotočje Lahinje in Dobličice.
5. Funkcionalna enota F5
– F5a – Ulica heroja Starihe in Kolodvorska cesta;
– F5b – Ajdovo zrno;
– F5c – Pod lipo – zahodni del (Skajdne);
– F5d – Pod lipo – severni del (Skajdne);
– F5e – Pod lipo – Vojinska cesta (Skajdne – Krština).
6. Funkcionalne enote zelenih površin: Z1, Z2, Z3, Z4, Z5, Z6, Z7, Z8 in Z9;
7. Funkcionalne enote namenjene površinam grajenega javnega dobra (ceste, trgi in poti): C1, C2, C3, C4, C5, C6 in C7;
8. Funkcionalna enota površin vodotokov in obvodnih površin: V.
VI. SKUPNI POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
12. člen
Skupni pogoji za gradnje ter druge ureditve veljajo za celotno območje urejanja, razen če v posebnih merilih in pogojih za posamezno območje urejanja ali funkcionalno enoto ni drugače določeno.
13. člen
(regulacijski pogoji)
Pri posegih v prostor je treba upoštevati regulacijske pogoje za pripravo projektov, zlasti glede namena, lege, funkcije, velikosti, oblikovanja ter drugih prostorskih ukrepov. Pomen regulacijskih elementov je:
RL (regulacijska linija)
– razmejuje obstoječe in predvidene površine v javni lasti (cestni svet, javne odprte površine) od površin v privatni lasti.
GM (gradbena meja)
– je črta, ki jo novogradnje ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost parcele.
Odprte površine
– so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju in ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke).
Z (zelene površine)
– so javne zelene površine, namenjene za parkovno in rekreacijsko rabo, ter zasebne zelene površine, namenjene vrtovom in varovalnemu gozdu.
V (vodotoki in obvodne površine)
– so površine vodotoka. Območje vodotoka in obvodnih površin zajema območje struge vodotoka in 10 m zaščitni pas od zgornje kote brežin vodotoka.
C (javni cestni svet)
– so površine cest, hodnikov za pešce (pločnikov), kolesarskih stez in kolesarskih poti, površin mirujočega prometa (na nivoju terena), postajališč javnega prometa, drevoredov in zelenic v cestnem svetu ter površine mostov in brvi.
F1 (funkcionalna enota)
– je površina območja z enotnimi merili in pogoji, ki se lahko pozida etapno in je razdeljena na podenote s parcelami po lastniški pripadnosti.
14. člen
(namembnost in dopustne dejavnosti)
Namembnost objektov je stanovanjska z možnostjo mirne dejavnosti v pritličjih, kot so poslovne dejavnosti drobne obrtne dejavnosti storitvenega značaja za potrebe stanovalcev mesta, intelektualne storitve ter dejavnosti, vezane na zdravstvene storitve. Pritličja, orientirana k osrednji ulici, so namenjena javnim programom.
Obvezne dejavnosti za mestno jedro Črnomlja na podlagi Uredbe o uvedbi in standardni klasifikaciji dejavnosti:
– G/52.41 trgovina na drobno s tekstilom;
– G/52.471 dejavnost knjigarn;
– G/52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki-dejavnost prodajnih
galerij;
– G/52.50 trgovina na drobno z rabljenim blagom;
– G/52.62 trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah;
– G/52.71 popravilo obutve in drugih usnjenih izdelkov;
– G/52.73 popravila ur, nakita;
– K/70.40 izposojanje izdelkov široke porabe;
– K/74.81 fotografska dejavnost;
– L/75.11 dejavnost javne uprave;
– L/75.30 obvezno socialno zavarovanje;
– M/80.421 glasbene in druge umetniške šole;
– O/92.521 dejavnost muzejev;
– O/93.01 dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic;
– O/91.31 dejavnost verskih organizacij;
– O/92.71 prirejanje iger na srečo.
V funkcionalnih enotah F1c, F2a, F2b, F3b, F4c, F5a, F5b, F5d in F5e so dopustni novi objekti. Dopustne so namembnosti, skladne z obveznimi dejavnostmi za mestno jedro Črnomlja. Dopustni so tudi dopolnilni programi, in sicer: informacijski center, poslovno-storitveni in gostinski lokali (okrepčevalnice, kavarne ipd.), dejavnosti na zunanjih površinah (trgi, parki, gostinski vrtovi, sprehajališča, ploščadi ipd.). Dopolnilni programi se predvidijo skladno z vsebino in gabariti osnovnega objekta.
Niso dopustne hrupne dejavnosti in dejavnosti, ki potrebujejo veliko skladiščnih površin (trgovina z gradbenimi materiali ipd.).
15. člen
Mestno opremo je dovoljeno postavljati v skladu s katalogom mestne opreme, ki se izdela v roku šestih mesecev po sprejetju tega odloka.
VII. POSEBNA MERILA IN POGOJI
16. člen
Funkcionalna enota F1
Podenota F1a – Črnomaljski grad
Dopustne so lahke, transparentne paviljonske gradnje. Dopustna je odstranitev obstoječih objektov (Tilia, Na utrdbah 2) ter obvezna odstranitev kioskov. Dopustne so spremembe namembnosti objektov.
Podenota F1b – cerkev sv. Petra
Dopustna je obnova in vzdrževanje objektov.
Podenota F1c – Komenda
Dopustna je izvedba javnih sanitarij ob stopnišču ob Komendi in Flekovem mlinu. Dopustna je prenova ali nadomestna gradnja na mestu obstoječega objekta »tržnice«. Za ureditev novogradnje se razpiše javni arhitekturni natečaj.
Pogoji arhitekturnega oblikovanja
Prenova ali nadomestna gradnja objekta tržnice (javni arhitekturni natečaj):
Namembnost: javni program
Višine: K+P+M (največ do višine slemena stavbe Komende)
Gabariti: 9 x 30 m; tolerance: +/- 0.50 m)
Tlorisne površine: ca. 260 m2
17. člen
Funkcionalna enota F2
Podenota F2a – Na utrdbah (Zadnja ali Štakorova gasa) – zahodni rob
Dopustna je novogradnja na zemljišču parcele št.: 26/2 k.o. Loka kot zapolnitev praznega prostora v morfologiji ulice.
Dopustna je rekonstrukcija ali odstranitev in nadomestna gradnja objekta Na utrdbah 24, na zemljišču parcele št. 25/6 k.o. Loka.
Pogoji arhitekturnega oblikovanja
Rekonstrukcija ali nadomestna gradnja objekta Na utrdbah 24
Namembnost: pritličje javno – nadstropja stanovanjska
Višine: (2K)+P+1 ali M (zgornji ulični del objekta)
(K)+P+M (terasa; na spodnjem delu objekta)
Gabariti: 9,50 x 21 m + 9,50 x 21 m (v dveh delih); tolerance:
+/-0,50 m
Tlorisne površine: ca. 200 + 200 m2
Novogradnja (plomba) objekta Na utrdbah 20
Namembnost: pritličje javno – nadstropje in mansarda stanovanjsko
Višine: K+P+1+M
Gabariti: 12,50 x 9,50 m; tolerance: +/- 0,50 m
Tlorisne površine: 125 m2
Podenota F2b – območje med Ulico Staneta Rozmana in Na utrdbah (Zadnja ali
Štakorova gasa)
Predvidena je odstranitev obstoječega objekta Na utrdbah (dvoriščni objekt
Ulice Staneta Rozmana 14).
Pogoji arhitekturnega oblikovanja
Nadomestna
gradnja: Na Utrdbah (dvoriščno krilo objekta Ulice Staneta Rozmana
28)
Namembnost: javno-stanovanjska
Višine: K+P+1+M
Gabariti: 14,00 x 7,0 m; tolerance: +/- 0,50 m
Tlorisne površine: 95 m2
Prizidek Na Utrdbah (na slepo fasado objekta Ulica Staneta Rozmana 32).
Namembnost: javno-stanovanjska
Višine: K+P+1+M
Gabariti 14,0 x 8,0 m; tolerance: +/- 0.50 m
Tlorisne površine: 80 m2
Podenota F2c – območje med Ulico Staneta Rozmana in Ulico Mirana Jarca (Farovška gasa)
Dopustno je vzdrževanje, prenova in rekonstrukcija objektov ter ureditev dvorišč.
Podenota F2d – Ulica Mirana Jarca (Farovška gasa) – vzhodni rob
Dopustna je rekonstrukcija ali nadomestna gradnja objekta Ulica Mirana Jarca 13 (ulični del), obnova, vzdrževanje in rekonstrukcije objektov ter ureditev dvorišč. Župnijski vrt med župniščem in glasbeno šolo se ureja kot cvetlični vrt.
18. člen
Funkcionalna enota F3
Podenota F3a – Ulica Lojzeta Fabjana – zahodni del (Kolnik)
Dopustne so rekonstrukcije objektov ter ureditev dvorišč. Pod velikim mostom se uredi in ozeleni javno parkirišče.
Podenota F3b – lokacija Kobetičevega gradu
Dopustna je odstranitev objekta Ulica Lojzeta Fabjana 11 ter nadomestna gradnja v navezavi na vogalno hišo v Ulici Lojzeta Fabjana 7, gradnja garažne hiše pod objektom. Namembnost objekta je javna. Za ureditev območja in gradnjo objekta se razpiše javni arhitekturni natečaj.
Pogoji arhitekturnega oblikovanja
Nadomestna gradnja na lokaciji Kobetičevega gradu (javni arhitekturni
natečaj):
Namembnost: javna
Višine: 2 (3)K + P + 2 (3) + M
Gabariti: 26,0 x 26,0 m z atrijem 9,0 x 9,0 m; tolerance:
+/- 1,50 m
Tlorisne površine: ca. 575 m2
Podenota F3c – cerkev sv. Duha
Dopustna je ureditev novega dostopa oziroma stopnišča s fontano od mosta preko Dobličice do trga pred cerkvijo sv. Duha. Dopustna je prezentacija arheoloških ostalin.
19. člen
Funkcionalna enota F4
Podenota F4a – Na bregu – zahodni del (Na občinah – Baričev klanc)
Dopustna je ureditev vrtov.
Podenota F4b – Na bregu – južni del
Dopustna je ureditev dvorišč.
Podenota F4c – Na bregu – vzhodni del (Loka)
Dopustna je ureditev dvorišč.
Podenota F4d – Ločka cesta (Kozji plac) – sotočje Lahinje in Dobličice
Na območju urejanja se odstrani odvečni odpadni in gradbeni material. V že degradirano skalno brežino se ne posega. Sanira se jo samo v smislu ozelenitve. Utrditev, stabilizacijo in sanacijo skalne brežine naj se izvede z ozelenitvijo (zasaditev vzpenjalk) in mestoma z opornimi kamnitimi zložbami, pri čemer naj bo uporaba betona čim manj vidna. Brežina reke Lahinje naj ostaja v naravnem stanju skupaj z vso obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo. Gradnja opornih zidov (škarp) na brežini reke ni dovoljena. Dopustna je le utrditev brežine v smislu »vipe«. Dopustna je odstranitev obstoječih objektov in naprav, gradnja objekta gostinsko-turistične namembnosti, ureditev površin mirujočega prometa, ureditev čolnarne s privezi za čolne ter ozelenitev obvodnega sveta z avtohtono drevesno vegetacijo.
Čolnarna naj se izvede tradicionalno v naravnem materialu (les).
Pogoji arhitekturnega oblikovanja (gostinsko-turistični objekt):
Namembnost: javna
Višine: (K)+P+1+(M)
Gabariti: 10,0 x 30,0 m; tolerance: +/- 1,0 m
Tlorisne površine: ca. 300 m2
20. člen
Funkcionalna enota F5
Podenota F5a – Ulica heroja Starihe in Kolodvorska cesta – vplivno območje mestnega jedra
Dopustna je ureditev javnih parkirišč in prestavitev trafo postaje pod grajsko obzidje.
Podenota F5b – Ajdovo zrno
Uredi se javni prehod med objekti Ajdovega zrna. Območje trikotne površine na zahodni strani Ajdovega zrna (obstoječe parkirišče) se parkovno uredi.
Pogoji arhitekturnega oblikovanja
Nadomestna gradnja Ajdovo zrno: 2
Namembnost: javno-stanovanjska
Višine: K+P+1+M
Gabariti: 5,3 x 13,0 m; tolerance: +/- 0.5 m
Tlorisne površine: 68 m2
Podenota F5c – Pod lipo – zahodni del (Skajdne) – vplivno območje mestnega jedra
Ohranja se kvalitetno oblikovanje fasad, volumnov objektov in stavbnega niza.
Podenota F5d – Pod lipo – severni del (Skajdne) – (vplivno območje mestnega jedra)
Dopustna je prenova ali nadomestna gradnja objektov Pod lipo 14 in 16. Rešitve se prilagodi volumnu sosednjega objekta številka 15. V obstoječih gabaritih je dopustna nadomestna gradnja objekta Vojinska 1. Trg Pod lipo se uredi.
Podenota F5e – Pod lipo – Vojinska cesta (Skajdne – Krština) – vplivno območje mestnega jedra
Dopustna je ureditev dvorišč.
21. člen
Funkcionalne enote Z1, Z2, Z3, Z4, Z5, Z6, Z7, Z8, in Z9
Na širšem zelenem pasu ob vodotokih pozidava in urbanizacija brežin ni dopustna. Dopustni so posegi v zvezi s krajinskim urejanjem skladno z varstvenimi usmeritvami za ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine.
Funkcionalna enota Z1 – od Rojčeve hiše do Doltarjevega slapa
Na strmi brežini se ohrani kvalitetna avtohtona vegetacija. Dopustna je zasaditev rečnih bregov z avtohtonim drevjem ter ureditev obstoječih teras. Predvidena je odstranitev neustreznih obstoječih enostavnih objektov. Dopustna je njihova delna nadomestitev skladna s predlagano celovito rešitvijo prikazano v strokovnih podlagah OLN.
Jakličev gostinski vrt (zemljišče parcele št.: 54/2 in 54/6 k.o. Loka) se celovito prenovi.
Funkcionalna enota Z2 – Pod gradom
Obstoječ kamnit zidani objekt se vzdržuje skladno z določili OLN. Dopustne so ureditve in posegi za rekonstrukcijo obeh dostopov do reke. Uredi se dostop ob gradu. Predviden je most za pešce. Po levem bregu reke Dobličice poteka sprehajalna steza, ki se izteče pri severnem dostopu v mesto.
Funkcionalna enota Z3
Na levem bregu reke Dobličice je predvidena sprehajalna pot, nad njo se vzdržujejo in urejajo obstoječe terase z vrtovi. Neustrezni enostavni objekti se odstranijo. Dopustna je delna nadomestitev enostavnih objektov.
Dopustno je urejati manjše lesene pomole za čolne in postaviti lesene klopi.
Funkcionalna enota Z4 – ravnica pod Kolnikom
Dopustna je rekonstrukcija nekdanje kašče, ureditev pešpoti, počivališča in otroškega igrišča. Del sprehajalne poti v (močvirnem) poplavnem območju se uredi preko lesenega mostovža (nad vodo). Pod Velikim mostom se uredijo javna parkirišča.
Funkcionalna enota Z5 – pod Farovško gaso
Parter med objektom Ulica Lojzeta Fabjana 15 in obalo Dobličice se uredi, dopustna je ureditev z lesenimi stopnicami do sotočja Dobličice in Lahinje, lesenega pomola ter priveza za čolne.
Funkcionalna enota Z6 – Flekov mlin
Na lokaciji (porušenega) Flekovega mlina je dopustna nadomestna gradnja. Poleg male hidroelektrarne in mlina je dopustna javna gostinsko-razstavna ter stanovanjska namembnost.
Z območja otoka se odstrani odvečni gradbeni material. Zarast na otoku se ohrani in vzdržuje. Na celotni dolžini jezu je potrebno zagotoviti biološko sprejemljiv pretok. Na območju jeza se zagotovi vzpostavitev ribje steze vsaj v širini 05–1,0 m. V primeru obnove jezu se uporabi naravni kamen, ki se ga položi v obliki kamnite zložbe, pri čemer naj bo uporaba betona čim manj vidna.
Obvodna sprehajalna pot se naveže na Kolodvorsko cesto. Območje objekta komunalne infrastrukture pod stavbo tržnice se zazeleni.
Pogoji arhitekturnega oblikovanja:
Nadomestna gradnja Flekovega mlina:
Namembnost: javna
Višine: K+P+1 + M (z rečne strani)
Gabarit: 10,5 x 17 m (+-0,5 m)
Tlorisne površine: 180 m2
Funkcionalna enota Z7 – pod Skajdnami in Krštino
Strma brežina (breg) se ohranja in varuje skladno z določili OLN.
Funkcionalna enota Z8 – Majer
Brežine se ohranja in varuje skladno z določili OLN. Od brvi do sotočja je dopustna izvedba obvodne poti na lesenih mostovžih neposredno ob bregu reke Lahinje.
Funkcionalna enota Z9 – območje strmega severnega brega vodotoka Dobličice se ohranja in varuje skladno z določili OLN.
22. člen
Funkcionalne enote V
V obravnavano območje OLN spadata (vodotoka) reki Dobličica in Lahinja, ki oblivata okljuk mestnega jedra in tvorita posebno funkcionalno enoto vodotoka V.
Deset metrski obalni pas mora ostati na prvotni koti brez nasipavanja, vanj pa ne sme segati nobena gradnja, ki spreminja značaj voda, njihovo hidrodinamiko ali ruši geomorfološko raznolikost, razen: sprehajalne poti, lesenih mostovi/brvi, privezi čolnarne, manjši leseni pomoli in lesene brvi na kolih, po katerih deloma poteka sprehajalna obvodna krožna pot. Ni dopustno odlaganje odpadkov in drugih materialov, onesnaževanje, spremembe vodnega režima in regulacije. Drevesna sečnja je dopustna za ohranjanje in vzdrževanje drevesnega sestava in pretočne prevodnosti vodotokov Lahinje in Dobličice.
Pri izvajanju zemeljskih in gradbenih del nad vodotokoma je treba varovati brežino in reki pred morebitnimi zdrsi gradbenega materiala po brežini in v reko.
Fekalne in padavinske odpadne vode se ne smejo stekati v vodotoka. Vse odtoke se priključuje na kanalizacijsko omrežje. Pri projektiranju in gradnji kanalizacije ter lovilcev olj se upošteva koto poplavnih voda.
23. člen
Funkcionalne enote C1, C2, C3, C4, C5, C6 in C7 – trgi in interno cestno omrežje ter prometne navezave, površine mirujočega prometa.
Po izgradnji obvoznice bo mogoče celovito urediti javne površine mestnega jedra.
Funkcionalna enota C1
Funkcionalno enoto C1 tvori regionalna cesta z navezujočimi se trgi – Kolodvorska cesta, del Trga svobode, Ulica Staneta Rozmana in Viniška cesta.
V razmaku dveh parkirnih mest se obojestransko zasadi nižja, oblikovana drevesa (okroglorasli javor – Acer globosum).
Na Trgu svobode se cestišče lahko loči s konfini, tlak je v istem nivoju. Od tu se odcepi enosmerna Ulica na utrdbah, pri Komendi pa se na trg naveže tudi enosmerna Ulica Mirana Jarca. Preko zahodnega dela trga poteka povezava s parkirišči za Črnomaljskim gradom (za potrebe zaposlenih v gradu). Na trgu ni dopustno parkiranje. Uredijo se fontana, javna razsvetljava in paviljoni za gostinske oziroma javne dejavnosti.
Z zahodnega dela trga se po obstoječi trasi uredi peš povezava do Dobličice, do brvi za pešce, ki povezuje Loški okljuk. Na zahodnem robu trga je namesto hiše Na Utrdbah 2, dopustna izvedba nižjih transparentnih paviljonov za javne programe.
Uredi se peš povezava po obstoječem stopnišču ob Komendi do Flekovega mlina. Na deli Suhega mostu je dopustna izvedba transparentnih paviljonov, ki so locirani previsno in služijo javnemu programu. Drevesa se ohranijo.
Veliki most se prenovi, po izgradnji obvoznice pa je na njegovih robovih, stranicah možna ureditev lažjih paviljonov (nadstrešnic) za potrebe začasnih prireditev. Dopustna je tudi zožitev profila ceste.
Funkcionalni enoti C2 in C3
Ulici se tlakujeta in uredita z mestno opremo skladno z Idejnim projektom.
Na razširjenem delu ulice Na Utrdbah (nova plomba) se uredi manjši tlakovani trg.
Trg med Kolbeznovo in hišo stare Komunale se uredi in naveže z ureditvijo podzemne garaže ter nove Kobetičeve hiše. Na območju trga ni predvidenih parkirišč do izgradnje nadomestnega objekta.
Neustrezni enostavni objekti na dvoriščih med Ulico Staneta Rozmana in Ulico Mirana Jarca se odstranijo oziroma nadomestijo. Na dvoriščih se uredijo tlaki in mestna oprema, dopustna je zasaditev dreves.
Ob cerkvi sv. Petra sta manjša trga, ki se uredita skladno z idejnim projektom talnih površin (tlaki, skulpture, fontana oziroma pitnik, zazelenitev).
Trg pred cerkvijo sv. Duha se celovito uredi s tlakovanji, pitniki, skulpturami z upoštevanjem arheoloških najdb in navezavi na predvideno novo stopnišče s fontano. Na trgu ni dopustno urejanje površin mirujočega prometa.
Funkcionalna enota C4
Pod Velikim mostom se uredi uvoz v podzemno garažno hišo, na južni strani pa uvoz na parkirišče (12 PM). Garaže pod stopniščem pri cerkvi sv. Duha se odstranijo in nadomestijo z dodatno stopniščno ramo.
Funkcionalna enota C5
je dvosmerna cesta (stara cesta na Fabjanovo pristavo), njena trasa se ohranja (veduta na cerkev sv. Duha). Uredijo se uvozi in ozelenjena parkirišča ob obstoječih objektih.
Funkcionalna enota C6 – most čez Lahinjo
je dvosmerna cesta (Ločka cesta), z nje se obnovi uvoz k novi čolnarni s turističnim objektom (bivši klavnici), kjer je tudi manjše parkirišče, zasajeno z drevesi (ca. 15 PM).
Funkcionalna enota C7
Je dvosmerna cesta z veduto na mestno jedro. Možna je ureditev parkirišča z nadstrešnicami in ozelenitvijo (cca 10 PM) na območju stare mestne vage.
Funkcionalna enota C8
Dopustno je urejanje uvozov k posameznim objektom in pripadajočim nadstrešnicam oziroma garažam.
VIII. KOMUNALNA IN DRUGA GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA
24. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Dovozna cesta in navezava na javno cestno omrežje
Obravnavano območje se na širše javno cestno omrežje navezuje z regionalno cesto, ki z navezujočimi se trgi omogoča dovoz motornemu prometu. Za navezavo na javno cestno omrežje v območju urejanja niso predvideni novi priključki.
Viniška cesta je dvosmerna cesta, kateri se vzdržujejo oziroma dodatno uredijo pločniki in uvozi k posameznim objektom.
Ulica Staneta Rozmana je dvosmerna z značajem vzdolžnega trga. Na razširjenem delu je možna ureditev obojestranskih vzdolžnih parkirišč za potrebe krajših postankov.
Ulica Na utrdbah in Ulica Mirana Jarca sta enosmerni. Parkiranje vzdolž ulic ni dopustno, dopušča pa se možnost dovoza stanovalcem mestnega jedra do hiš ali dvorišč.
Ulica Lojzeta Fabjana – del na Kolniku je dvosmerna.
Ulica Pod lipo je dvosmerna cesta.
Vojinska cesta je ožja dvosmerna cesta.
Dovozi in dostopi do objektov
Podzemna garaža
Na območju Kobetičevega gradu je predvidena večja podzemna garaža (skupaj ca. 100 PM v dveh oziroma treh etažah) z uvozom in izvozom pod Velikim mostom, vertikalni povezavi iz garaže pa v novo stavbo na območju Kobetičevega gradu in nadomestno hišo stare Komunale. Garažna hiša se rešuje v kontekstu zasnove novogradnje na območju Kobetičevega gradu v okviru javnega arhitekturnega natečaja, upoštevajo oziroma integrirajo pa naj se tudi izsledki arheološkega izkopavanja na lokaciji.
Poti pešcev in kolesarjev
Poti pešcev se načrtuje in izvaja skladno z idejnim projektom talnih ureditev.
Mrežo peš poti mestnega jedra Črnomlja tvorijo:
– notranje mestne pešpoti;
– povezovalne radialne peš poti med mestom in obrežjem vodotokov oziroma naravnim zaledjem;
– krožne obvodne sprehajalne poti ob Dobličici in Lahinji.
Površine mirujočega prometa
Javna parkirišča so (poleg parkirišč na območju Majerja) predvidena na naslednjih lokacijah:
– garažna hiša v sklopu novogradnje na območju lokacije Kobetičevega gradu;
– pod Velikim mostom;
– pri čolnarni;
– vzdolž Ulice Staneta Rozmana (obojestransko);
– pred »plombo« Na utrdbah;
– za gradom;
– ob trgu Pod lipo.
Za površine stanovanjske namembnosti je treba upoštevati 1,5 PM/stanovanje skladno z določili Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj
Pri poslovnih površinah je treba upoštevati 1 PM/ 30-40 m2 BEP + 10% za obiskovalce.
V kletni etaži je v funkcionalni enoti oziroma podenoti F3b predvidena gradnja podzemne garaže. Na nivoju terena je predvideno manjše število parkirišč, ki se namenjajo stanovalcem in obiskovalcem starega mestnega jedra, in sicer v pod enotah F4d in F5a.
Pred ukinitvijo obstoječih parkirnih mest je potrebno zagotoviti nadomestna parkirna mesta na območju OLN oziroma v njegovi neposredni bližini.
Z graditvijo novih ali povečanih objektov mora investitor zagotoviti tudi nova parkirna mesta za dejavnost, ki se bo odvijala v novih prostorih.
25. člen
(pogoji za ureditev grajenega javnega dobra)
Javne površine (cesta, ulica, trg, in druga javna prometna površina lokalnega pomena, površine mirujočega prometa ter parki in zelenice …) se projektira in gradi tako, da je zagotovljeno neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb oziroma oseb z omejeno sposobnostjo gibanja (gibalno prizadetim ljudem), skladno z določili 17. in 18. člena Zakona o graditvi objektov ZGO-1-UPB1 in Pravilnika o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir ter Zakona o javnih cestah ZJC in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah ZJC-A.
Varovalni pas državne ceste
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem Direkcije RS za ceste. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran regionalne ceste 15,00m.
Kolikor gradnja objektov (zahtevnih, manj zahtevnih, enostavnih) oziroma drugih del posega v varovalni pas ali cestno telo državne ceste, si je vsak posamezen investitor dolžan s strani upravljavca državne ceste Direkcije RS za ceste – Območje Novo mesto pridobiti smernice za načrtovanje in projektne pogoje ter soglasja in dovoljenja.
Dopustne so rekonstrukcije objektov javnega dobra in postavitve prometne signalizacije.
Varovalni pas občinskih cest
Varovalni pas se meri od osi ceste in je:
– pri lokalni cesti 8,00 m;
– pri javni poti 6,00 m;
– pri zbirni mestni cesti 10,00 m;
– pri mestni ali krajevni cesti 8,00 m.
Pri urejanju prometnic je treba upoštevati:
minimalni profil dvosmernih cest – dvosmerno vozišče in enostranski pločnik:
– vozišče 5,00 – 5,50 m (vozišče – izjemoma 4,75 m) z razširitvijo v krivinah;
– pločnik 1,60 m; dopustne lokalne zožitve do 1,00 m;
– minimalni profil enosmernih cest – vozišče in enostranski pločnik:
vozišče 3,00 – 3,50 m;
pločnik 1,60 m (izjemoma 1,00 – 1,50 m).
Dopustne so rekonstrukcije objektov javnega dobra in postavitve prometne signalizacije.
26. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, priključitev se izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih vodov.
Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi komunalnega in energetskega infrastrukturnega omrežja potekati v koridorju javnih površin.
V primeru, da potek v območju javnih površin ni možen, mora lastnik obravnavanega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih in energetskih vodov, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov in objektov, zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
Gradnja vodov in naprav komunalne ter energetske infrastrukture mora potekati usklajeno.
Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje.
Obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju OLN, je dopustno prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti skladno s prostorskimi in okoljskimi danostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
Jaški se locirajo tako, da niso moteči za estetsko enotnost tlakovanih površin.
Za vse posege komunalne in energetske infrastrukture v cestni svet si je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
Vodovodno omrežje
Vodi obstoječega vodovodnega omrežja potekajo v koridorjih obstoječih javnih cest.
Predvidena je obnova vodovoda na Trgu svobode (DN 150 mm) in ulicah Mirana Jarca (DN 100 mm), Lojzeta Fabjana (DN 100 mm), Pod lipo (DN 100 mm) ter Vojinski in Zadružni cesti. Predvideni vodi vodovodnega omrežja naj bodo izvedeni v duktilni izvedbi, z zasuni in hidranti skladno s Pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema v občini Črnomelj.
Vse novogradnje in obstoječi objekti morajo biti priključeni na obnovljene vode vodovodnega omrežja. Vodomerne jaške se izvede v objektih ali na parceli posameznega posega na neizpostavljenem delu zemljišča parcele. Ostale pogoje priključevanja določi upravljavec vodovodnega omrežja.
Kanalizacijsko omrežje
Odvajanje odpadnih komunalnih voda
Obstoječi vodi kanalizacijskega omrežja so zasnovani v mešanem sistemu. Glavni obstoječi odvodnik za odpadne vode je zbiralnik ob levem bregu Lahinje, speljan v centralno čistilno napravo.
Predvidena je:
– rekonstrukcija obstoječe kanalizacije po Ulici Mirana Jarca z navezavo na zbiralnik S2;
– rekonstrukcija in dograditev kanala na Trgu svobode s priključkom deloma na rekonstruirani kanal po Ulici Milana Jarca in delno z navezavo na obstoječi kanal po Ulici Staneta Rozmana;
– rekonstrukcija in dograditev kanala na Zadružni cesti in v nadaljevanju Pod lipo z navezavo na obstoječi zbiralnik na bregu Lahinje;
– izgradnja nove kanalizacije po levem bregu Dobličice z navezavo na zbiralnik S2;
– izgradnja povezovalnega kanala preko Lahinje (lesen most za pešce) z navezavo do zbiralnika S2. Povezava bo predvidoma služila za priključitev sanitarne odpadne vode novih objektov;
– obnova kanalizacijskih vodov na Trgu svobode, Ulici Mirana Jarca ter Pod lipo, Vojinski in Zadružni cesti. Izgradnja kanalizacije pa Na utrdbah po bregu Dobličice in Na bregu po bregu Dobličice.
Pogoje obveznega priključevanja določi upravljavec kanalizacijskega omrežja.
Odvajanje padavinskih voda
Padavinske vode se odvajajo v ponikovalnice izven vplivnih območij voznih površin. Ponikovalnice se zaščiti. Kjer teren ne dovoljuje ponikovalnic, se padavinske vode s streh in tlakovanih dvorišč spelje v kanalizacijsko omrežje mešanega sistema, ki se ustrezno razbremenjuje. V kanalizacijsko omrežje je dopustno odvajati padavinske odpadne vode skladno z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja ter po uredbah za posamezne dejavnosti, vse ostale vode je treba pred priključkom na kanalizacijo očistiti do predpisanih parametrov.
Elektroenergetsko omrežje
V območju urejanja OLN poteka električno energetsko omrežje preko zračnih NN vodov, zemeljskih NN vodov, zemeljskih SN 20 kV vodov ter vodov kabelskih kanalizacij. Novo nizkonapetostno omrežje se izvede podzemno v kabelski kanalizaciji pod cestišči ulic Mirana Jarca, Pod lipo, Lojzeta Fabjana, heroja Starihe, na Trgu svobode, Na bregu ter Vojinske ceste. Na ulici Staneta Rozmana in na Kolodvorski cesti so predvideni priključki na obstoječo kabelsko kanalizacijo, delno novo. Predvidena je nadomestna lokacija TP Grad z navezavo na obstoječo kabelsko kanalizacijo. Nova TP mora imeti možnost vgradnje transformatorja večje moči kot je obstoječi v TP Grad. Priključitve obstoječih in predvidenih objektov na nizkonapetostno omrežje se izvede iz priključno razdelilnih omaric na fasadi objekta ali preko prosto stoječih. Locirane morajo biti na neizpostavljeni fasadi ali delu zemljišča.
Javna razsvetljava
Novi oziroma nadomestni vodi javne razsvetljave se izvajajo podzemno.
Javne površine (vozne, pohodne in manipulativne) se ustrezno opremi in osvetli z javno razsvetljavo. Razsvetljava skupnih površin gradbenih parcel se izvede interno in je neodvisna od sistema javne razsvetljave. Napajanje predvidene javne razsvetljave se izvede preko novega prižigališča.
Namestitev svetlobnih teles in osvetlitev javnih površin se izvede skladno s pogoji ureditve talnih površin in kataloga mestne opreme. Trasa javne razsvetljave se predvidoma spelje pod cestišči. Ob sprehajalni poti je javna razsvetljava predvidena pri mostovih oziroma na točkah, kjer se približa cesti ali objektu (mlinu), ostali del sprehajalne poti ni opremljen z javno razsvetljavo.
Telefonsko omrežje
Novi oziroma nadomestni vodi se izvajajo podzemno. Obstoječa telefonska kabelska kanalizacija poteka podzemno pod pločnikom Kolodvorske ulice in ulice Staneta Rozmana z odcepi do posameznih kabelskih objektov.
Sočasno s preureditvijo in rekonstrukcijo ostale infrastrukture se uredi zemeljsko telekomunikacijsko omrežje. Predvidena je dograditev obstoječe telefonske kabelske kanalizacije na odseku med avtomatsko telefonsko centralo (Kolodvorska ulica 30a) in kabelskim jaškom št.: 18 ob mostu preko Lahinje (Na Bregu 9) ter v Ulici na utrdbah. Rekonstrukcija kabelske kanalizacije je predvidena v koridorju obstoječe trase. Izgradnja nove kabelske kanalizacije z vmesnimi kabelskimi jaški je predvidena v ulicah Mirana Jarca, Lojzeta Fabjana, Pod lipo ter Vojinsko cesto. Na celotnem območju OLN je predvidena vgradnja novih in povečava obstoječih kabelskih omaric (KO). Kabelske omarice se postavljajo na ne izpostavljenih fasadah objektov oziroma kot prostostoječe omarice na betonskih podstavkih na neizpostavljenih delih parcele.
Mobilna telefonija
Na območju OLN ni možno postavljati baznih postaj in anten za potrebe mobilne telefonije.
Kabelski komunikacijski sistem
Na obravnavanem območju bo predvidoma zgrajen nov kabelski komunikacijski sistem za prenos TV, radijskih in podatkovnih signalov. Sistem bo predvidoma grajen s koaksialnimi ali optičnimi telekomunikacijskimi kabli in opremo. Vrsto sistema, dimenzioniranje opreme in programske vsebine se določi glede na dogovor uporabnikov s ponudnikom oziroma upravljavcem kabelsko komunikacijskega sistema. Kabelske omarice se postavljajo na ne izpostavljenih fasadah objektov.
Plinovodno ali toplovodno omrežje
V obravnavanem območju OLN je oskrba gospodinjstev in javnih objektov z energenti za potrebe ogrevanja, gretje sanitarne vode in kuho individualna ELKO, drva in utekočinjen naftni plin.
Predvidena je oskrba s plinom preko omrežja distribucije UNP. Za priključevanje objektov se zgradi plinovodno omrežje in priključne plinovode. Omrežje UNP se zgradi tako, da je možen kasnejši prehod na uporabo zemeljskega plina. Namesto plinovoda se lahko zgradi toplovodno ali vročevodno omrežje.
Dopustna je uporaba plina za hlajenje poslovnih ali stanovanjskih delov objektov.
Hlajenje objektov
Dopustno je individualno hlajenje obstoječih in predvidenih stanovanjskih objektov ter poslovnih prostorov ali delov objektov.
Postavitev klimatskih naprav na fasade objektov, ki so orientirane v javni prostor, ni dopustno. V novo grajenih objektih se predvidi poseben prostor za namestitev klimatskih naprav. Nameščanje klimatskih naprav je dopustno na neizpostavljenih fasadah objektov ali delu zemljišča parcele.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
27. člen
Varovanje zraka
Predvideno povečanje površin mirujočega prometa, ne predstavlja znatnega poslabšanja kvalitete zraka.
Z omejitvijo hitrosti motornega prometa se omili prašenje zraka.
Gradbišča je treba omejiti s proti prašno zaveso.
Varovanje voda
Predvideni posegi v območju urejanja ne predstavljajo večje nevarnosti za onesnaževanje voda. Pri vseh posegih se upošteva pogoje komunalnega in energetskega urejanja OLN.
V obalni pas vodotokov Lahinje in Dobličice širine 5,00 m ni dopustno lociranje objektov. Obalni pas širine 5,00 m se odmerja od meje vodnega zemljišča vodotoka oziroma od izrazite geomorfološke spremembe osnovne struge pretočnega profila.
Posegi na vodno in priobalno zemljišče so možni za gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo javnega dobra, ukrepi za izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi za ohranjanje narave, gradnjo objektov za rabo voda, varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnjo objektov za zagotavljanje varstva pred onesnaževanjem voda in gradnjo objektov namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja kakor tudi izvajanju operativnih nalog policije.
Direkten izliv požarnih vod v javno kanalizacijo ali vodotok ni dopusten. Kvaliteta odpadne vode iz objektov pred iztokom v javno kanalizacijo mora ustrezati z zakonodajo predpisanim mejnim vrednostim.
Varstvo tal
Izvajalec gradbenih del mora pred začetkom gradnje izdelati projekt ureditve gradbišča za zaščito tal in podtalnice, iz katerega bodo razvidne pozicije gradbiščne ograje, transportnih poti, sanitarij in garderob, skladišč, deponij materiala ter popis gradbene mehanizacije. Vsebovati mora podatke o komunalnih priključkih, načinu črpanja podtalne vode iz območja izkopa, načinu pred zaščito dodatnih dinamičnih pojavov, predvidenem ravnanju z odpadki, ki bodo nastajali na območju gradbišča in o predvidenih vrstah in količinah ter načinu skladiščenja nevarnih snovi oziroma kemikalij, ki se bodo nahajale na območju gradbišča, prav tako tudi sredstvih za nevtralizacijo naftnih derivatov.
Površine, ki bodo v času gradnje poškodovane, je treba ponovno zatraviti oziroma zasaditi skladno z določili tega odloka OLN.
Ravnanje z odpadki in odvoz odpadkov
Za zbiranje in prevzem odpadkov, urejenost zbirnih in odjemnih mest ter dostopnost komunalnim vozilom se v območju urejanja uredi ustrezno število zbirnih in odjemnih mest skladno z veljavnimi predpisi.
Zbirna in odjemna mesta komunalnih odpadkov za več objektov ali za posamezne objekte naj bodo na območju gradbenih parcel povzročiteljev, prometno dostopna, locirana v objektu ali na tlakovani površini, zaščiteni z nadstrešnico ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in z odtokom z lovilcem olj ter maščob.
Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov se uredi po veljavnih predpisih o ravnanju z ločeno izbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Na površinah grajenega javnega dobra se postavi koše za odpadke. Upoštevati je treba pogoje Pravilnika o ravnanju z odpadki ter ostale predpise s področja ravnanja z odpadki.
Osončenje
Pri projektiranju se upošteva določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
Elektromagnetno sevanje
Območje urejanja OLN, se uvršča v območje I. stopnje varstva pred sevanjem, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem kot območje stanovanjske, poslovne in območje drugih dejavnosti.
Varstvo pred hrupom
Obstoječa in predvidena raba prostora na območju urejanja OLN se skladno z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št.: 45/95, 66/96), uvrščata v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. V III. območju so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa tj.: stanovanjske, poslovno-trgovske in ostalih dejavnosti navedenih v 6. členu tega odloka OLN.
Kjer je hrup posledica uporabe enega ali več obstoječih prometnih infrastrukturnih objektov in naprav, dnevna in nočna raven ne smeta presegati kritične ravni, tudi če posamezni vir presega mejno raven za vir hrupa.
Upoštevajo se določila, ki urejajo varstvo pred hrupom oziroma določbe v zvezi s preprečevanjem prekomernega hrupa.
Območja ohranjanje narave
Na območju OLN imamo evidentirana naslednja območja ohranjanja narave:
Naravne vrednote državnega pomena:
– 161 Lahinja
– 1962 Dobličica
Ekološko pomembna območja:
– 64800 Lahinja
– 66300 Dobličica
Potencialna posebna varstvena območja (Natura 2000):
– SI3000048 Dobličica
– SI3000075 Lahinja.
Pri načrtovanju posegov v prostor je poleg splošnih usmeritev za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij, podanih v »Naravovarstvenih smernicah za Ureditveni načrt mestno jedro Črnomelj«,Zavod RS za varstvo narave (št. 6-III-28/3-O-02/AŠP,julij 2002 in 6-III-28/4-O-02/AŠP, julij 2004), ki so sestavni del tega odloka in se hranijo na sedežu občine Črnomelj, potrebno upoštevati še naslednje konkretne usmeritve:
– sprehajalne poti se izvaja v naravnih materialih in na način, ki ne bo degradiral vplivnega območja obeh rek;
– pri izvajanju zemeljskih in gradbenih del se varujejo brežine in vodotoka pred morebitnimi zdrsi gradbenega materiala po brežini in v reki;
– širitev mesta in kakršnekoli gradnje ni dopustno načrtovati ter izvajati v vplivnem območju obeh vodotokov oziroma Dobličice in Lahinje;
– vodnogospodarska dela in rekreativne dejavnosti na in ob rekah naj se ne izvaja v razmnoževalnem času živali (marec-junij). Opravljajo naj se na način, ki najmanj poškoduje življenjske prostore, še zlasti drstišča rib. Vodnogospodarsko čiščenje brežin naj se po možnosti opravlja v eni sezoni enoobrežno ali na krajših odsekih dvoobrežno;
– obnovitvena in vzdrževalna dela na zatočišču netopirjev, cerkvi sv. Duha, naj se izvajajo po predhodnih navodilih naravovarstvene in kulturnovarstvene službe. Izvajanje del naj se prilagodi razmnoževalnemu ciklu netopirjev, zato naj se del od začetka maja do sredine avgusta ne izvaja.
Za posege v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in po drugih predpisih, je po 104. členu ZON potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v naravo, na podlagi pozitivnega mnenja pristojne organizacije za ohranjanje narave.
Za gradnjo objektov in prostorske ureditve na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je po 105. členu Zakona o ohranjanju narave potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ju izda Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
Za gradnjo objektov in prostorske ureditve na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status: zavarovana območja in območja Nature 2000 ter posege, ki lahko pomembno vplivajo na ta območja, je treba izvesti presojo sprejemljivosti posegov v naravo v primerih in na način, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave (Uredba o posebnih varstvenih območij (Območjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04)) in Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04).
Varovanje kulturne dediščine
Območje urejanja OLN obsega površino mestnega polotoka in je nekoliko večje od območja mestnega jedra, ki ga obravnava Odlok o razglasitvi mestnega jedra Črnomlja za kulturni spomenik lokalnega pomena.
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
| EŠD | ime enote | vrednostna |status/leto|
| | | ocena | |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9847 |Črnomelj-Sinkovičeva hiša | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9835 |Črnomelj-Ajdovo zrno | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9257 |Črnomelj-arheološko najdišče mestno | KSD | KSLP/01 |
| |jedro | | |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9254 |Črnomelj-arheološko najdišče Pastoralni | KS | KSLP/03 |
| |center | | |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9255 |Črnomelj-arheološko območje | KD | - |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9839 |Črnomelj-arheološko območje Loka-okljuk | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|1742 |Črnomelj-cerkev sv. Duha | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|1729 |Črnomelj-cerkev sv. Petra | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9841 |Črnomelj-glasbena šola | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9258 |Črnomelj-grad | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9848 |Črnomelj-Haringova hiša | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|11255 |Črnomelj-Hiša Kolodvorska 33 | KD | - |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|780068|Črnomelj-Hiša Na utrdbah 22 | KD | - |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9842 |Črnomelj-hiša Ulica Mirana Jarca 1 | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9843 |Črnomelj-hiša Ulica Mirana Jarca 11 | KD | - |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9844 |Črnomelj-hiša Ulica Mirana Jarca 14 | KD | - |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9845 |Črnomelj-hiša Ulica Mirana Jarca 16 | KD | - |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9846 |Črnomelj-Ulica Staneta Rozmana 15 | KD | - |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9849 |Črnomelj-Komenda | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9850 |Črnomelj-lokacija Kobetičevega gradu | KD | - |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|7604 |Črnomelj-Maleričeva hiša | KS | KS/95 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
| 87 |Črnomelj-mestno jedro | KSD | KSLP/01 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9851 |Črnomelj-Posojilnica | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9852 |Črnomelj-Stara šola | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|7463 |Črnomelj-Stoničev grad | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|10017 |Črnomelj-Vzhodni stavbni niz Ulice | KD | - |
| |Staneta Rozmana | | |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|10050 |Črnomelj- Zahodni stavbni niz Ulice | KD | - |
| |Staneta Rozmana | | |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
|9853 |Črnomelj-župnišče | KS | KSLP/03 |
+------+----------------------------------------+---------------+-----------+
Kulturno-varstvene usmeritve za urbanistično urejanje
OLN obravnava prostor kot celoto. Posebno pozornost se posveča njegovi širši prostorski podobi in prepoznavnosti.
Usmeritve:
– Na vseh območjih urejanja je pred kakršnim koli posegi v teren potrebno predhodno opraviti arheološke raziskave. V primeru odkritja pomembnejših arheoloških ostalin v predhodnih arheoloških raziskavah je potrebno zagotoviti primerno prezentacijo v sklopu predvidenega posega;
– Vodno zemljišče rek Lahinje in Dobličice je sestavni del enote dediščine Črnomelj – Arheološko najdišče Mestno jedro (EŠD 9257) na katerem je prepovedano spreminjanje vegetacije, raziskovanje in odnašanje raziskovalnega materiala, uničevanje ali odtujitev predmetov nacionalnega bogastva ter vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje. Posegi v strugi vodotokov (čiščenje odpadkov s pomočjo potapljačev, rekreativno potapljanje) so možni le po predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ZVKDS.
– ohrani oziroma rekonstruira se vse najpomembnejše arhitekturne dominante, ki so definirale historično podobo mesta skozi stoletja: Črnomaljski grad, Komenda, župnijska cerkev, župnišče, cerkev sv. Duha, Stoničev grad in Haringovo hišo;
– posebno pozornost se nameni obrežjem Dobličice in Lahinje, ki sooblikujeta podobo historičnega jedra. Obrežja morajo ohraniti svoj sonaraven značaj, ohranjajo pa naj se tudi zelenjavni vrtovi, vendar brez dodatnih škarp in drugih dodatkov urbanega okolja. Moteče škarpe in pomožni objekti se odstranijo ali sanirajo;
– obrežja je treba vključiti v življenje mesta kot prostor za sprehode in oddih, izboljša se njihovo dostopnost, hkrati pa naj se vpnejo v zeleni sistem širšega območja mesta. Obrežja morajo ohraniti sonaraven značaj. Pretirana urbanizacija ni sprejemljiva. Uredi naj se peščena pot brez robnikov in brez osvetljevanja s kandelabri;
– nadomestna in dopolnilna gradnja, kjer je ta sploh možna, načeloma ne sme presegati višine obstoječih objektov in se mora oblikovno podrediti obstoječi prostorski tipologiji in hierarhiji.
– spremembe namembnosti stanovanjskih hiš, ki nimajo statusa kulturnega spomenika, so sicer možne, če to ne kvari zunanjosti in historičnega ambienta (gabariti, etažnost, oblikovanje fasad in okolice), vendar šele, ko so izčrpane vse možnosti za ohranitev stanovanjske namembnosti.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati strokovno požarnostno oceno skladno z veljavnimi predpisi.
28. člen
Intervencijske poti in površine
V območje urejanja je predvidoma zagotovljen dovoz z intervencijskimi vozili z obodnih cest in omrežja notranjih cest ter poti (min. širine 3,00 m). Na vseh razširitvah javnih površin (min. širine 5,00 m) je predvideno delovanje gasilskega vozila. V prvi fazi so intervencije možne z javnih cest in dvoriščnih prostorov.
Vse vozne površine morajo biti dimenzionirane na 9 t osnega pritiska. Del zelenih površin ob intervencijskih poteh se lahko nameni zagotovitvi ustreznih radijev urgentnih poti v izvedbi, ki dopušča ozelenitev teh površin. Zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti so dopustne z grmovnicami. Drevje je dopustno saditi z 2 m odmikom od intervencijskih poti.
Upoštevati je treba določila Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01) ter določila Odloka o uporabi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03).
29. člen
Hidrantno omrežje
Zgrajeno je protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Hidranti se nahajajo na obstoječem in predvidenem vodovodnem omrežju na celotnem območju urejanja tako, da je zagotovljena možnost uporabe požarne vode iz javnega vodovodnega in hidrantnega omrežja. Viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje morajo biti zagotovljeni skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
XI. NAČRT PARCELACIJE
30. člen
(načrt parcelacije)
Parcelacija zemljišč je določena na karti št. 3f.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.
XII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OLN
31. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Določila OLN je dopustno izvajati fazno po funkcionalnih enotah in znotraj funkcionalnih enot v okviru gradbenih parcel. Zaključeno fazo predstavljajo objekti z zunanjo ureditvijo ter prometno in komunalno infrastrukturo.
32. člen
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje OLN)
Vsak investitor je dolžan zavarovati in ustrezno zaščititi sosednje objekte.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN
33. člen
Po dograditvi predvidenih posegov so dopustna investicijsko-vzdrževalna dela. V primeru združevanj in razdruževanj stanovanj, pri čemer se ne sme spreminjati zunanji izgled objekta, je treba zagotoviti predpisano število parkirnih mest za vsako stanovanje posebej.
XIV. KONČNE DOLOČBE
34. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditveno območje Črnomlja in naselij Vojna vas, Svibnik, Kanižarica in Blatnik, ki se nanašajo na območje urejanja OLN oziroma na območje mestnega jedra Črnomelj.
35. člen
OLN je na vpogled pri:
– Občinski službi za prostor in
– Upravni enoti Črnomelj.
36. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor ter Inšpektorat za kulturo in medije na Ministrstvu za kulturo.
37. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-30/2001
Črnomelj, dne 29. septembra 2005
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l.r.
