Na podlagi 23. in 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 22. seji dne 29. 9. 2005 sprejel

V Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskoureditvenih pogojih za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje, objavljenem v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica, št. 7/01 z dne 15. decembra 2001, se v 1. členu pika na koncu stavka spremeni v vejico ter se besedilo dopolni tako, da se glasi:
»z zadnjo dopolnitvijo in uskladitvijo v februarju 2005, ki jih je izdelala Struktura, delavnica forme in vsebine.«.

V 2. členu se doda na koncu tretjega odstavka nova alinea, ki se glasi:
»– prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitev prostorskoureditvenih pogojev je podrobno prikazana v digitalnem zapisu in dopolnilnem, posebnem grafičnem izpisu, ki je sestavni del Odloka,
– grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001), ki je sestavni del Odloka.«.

V 3. členu se v sklopu Skupna merila in pogoji črta zadnja alinea, besedilo se spremeni tako, da se dodata dve novi alinei, ki se glasita:
»– Merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine
– Merila in pogoji za varovanje naravnih vrednot.«.

V 4. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Projekti za gradbeno dovoljenje naj v lokacijskem delu vsebujejo utemeljitve posega iz določil tega odloka, ki veljajo za predmetni prostor in predmetno vrsto posega, na katere se projekt nanaša. V vseh mejnih ali drugače manj jasnih primerih tolmačenja meril in pogojev tega odloka je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage – vrednotenje obstoječega stanja in na njih temelječo oceno vplivov predmetnega posega v širšem prostoru, in sicer:
– oceno vključitve novega posega v obstoječo urbano/ ruralno sredino in skladnost posega z merili in pogoji tega odloka,
– krajinsko oceno za posege, ki imajo vpliv na značilnosti dotične krajine,
– oceno vplivov na okolje za vse posege, za katere je to potrebno v skladu z veljavno zakonodajo.
Navedene sestavine lahko izdelajo le za to pooblaščene in verificirane institucije. Dopolnilne strokovne podlage morajo biti izdelane po načelih znanstveno-raziskovalnega dela. Tako dopolnilne strokovne podlage kot lokacijski del PGD, ki je na njih utemeljen, mora predhodno revidirati pooblaščena strokovna institucija s področja urejanja prostora.
Merila in pogoji odloka morajo biti upoštevani na vseh nivojih in kontekstih, ki posamezni poseg tangirajo – npr. po ureditvenih enotah, njihovih tipoloških delitvah, vrstah posegov, vrstah okolij (vas, mesto, krajina …) ipd.
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih …(Uradni list RS, št. 114/03, 130/04 – v nadaljevanju: Pravilnik).
Interpretacija posameznih izrazov, ki so uporabljeni v tem odloku (npr. gradbena parcela …), razen spodaj opredeljenih, je po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/4).
Gradbena linija
V območjih, kjer so v grafičnem delu opredeljene gradbene linije, je lahko osnovni kubus glavne stavbe umeščen le tako, da leži s celotno glavno fasado na gradbeni liniji. V območju med gradbeno linijo in javnim prostorom stavb ali njihovih delov ni dovoljeno graditi, kolikor v tem odloku niso v posameznih delih izrecno dovoljeni. Projekti za gradbeno dovoljenje, ki obravnavajo izgradnjo javne infrastrukture za širše območje več stanovanjskih hiš, naj obsegajo tudi natančnejšo določitev gradbene linije – prenos iz merila 1:5000 v Odloku, v geodetski posnetek 1:500.
Dopolnilna gradnja
je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt.
Adaptacije,
s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, so dela oziroma posegi na obstoječih objektih, tako:
– da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov videz,
– da se ne posega v konstrukcijske elemente objekta,
– da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov,
– da se ne spreminja osnovna namembnost objekta.
Počitniški objekti
po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih, predvidenih za gradnjo počitniških objektov.
Samine
so osamljene stare ali novejše legalno zgrajene stanovanjske hiše, kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Ponavadi samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop običajno obkroža sadovnjak.«

V 6. členu se v prvem odstavku črta tretja alinea, besedilo se spremeni tako, da se dodata dve novi alinei, ki se glasita:
»– varovanje kulturne dediščine,
– varovanje naravnih vrednot,«.
Dodata nova odstavka, ki se glasita:
»Za urejevalne enote, katerih oznaka v grafičnem delu odloka vsebuje tudi katero od črk E, V, K, W, D, B, C, T, KOM, R, veljajo poleg splošnih in posebnih določil tudi splošna določila za urejevalno enoto, ki so v tem odloku navedena pod posamezno predmetno črkovno oznako urejevalne enote.
Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno urejevalno enoto eventualno opredeljeni v členih od 60 do 63 so pravno nadrejeni ostalim, splošnim merilom in pogojem v tem odloku.«

V 9. členu se v podnaslovu 1.2. – Merila in pogoji za dopustitev posegov na stavbna zemljišča – razpršena gradnja oziroma VIII. kategorija, četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za posamične objekte, ki ne spadajo v površine VIII. kategorije, so pa evidentirani v katastru, v naravi še obstajajo in so po letu 1967 legalno zgrajeni, je potrebno za vsak poseg izdelati dopolnilne strokovne podlage in ovrednotiti njihovo sprejemljivost v skladu in na način, ki je določen v 4. členu tega odloka.
Objekti, ki so jih lastniki legalizirali po merilih in pogojih sanacijskega PUP, se nadalje urejajo v skladu z dopustnimi merili in pogoji za območje, na katerem se nahajajo.
Za te objekte je ne glede na lego in vrsto namembnosti, dopustno tekoče vzdrževanje in izvedba nujne funkcionalne dopolnitve.
Komunalno opremljanje objekta je strošek investitorja. Sprememba namembnosti objekta ni dopustna.«

V 10. členu se zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Osnova za posege na območjih kmetijskih zemljišč je krajinska ocena posega v skladu in na način, ki je opredeljen v 4. členu tega odloka. Za posege v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi pa je potrebno dodatno pridobiti in ukrepati le v skladu z oceno vpliva na okolje.«

V 11. členu se besedilo v celoti črta in nadomesti tako, da se glasi:
»Kmetijska zemljišča so namenjena pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike so naravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja. Poleg navedenega so na območju kmetijskih zemljišč dopustne še nadomestne gradnje, rekonstrukcije in novogradnje:
– pomožnih infrastrukturnih objektov, kmetijsko-gozdarskih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov ter urbane opreme v skladu s pogoji Pravilnika;
– podzemnih komunalnih naprav in objektov ali izjemoma nadzemnih.«

V celoti se črta 12. člen.

V 18. členu se pod podnaslovom Začasni objekti in naprave se doda nov, sedaj prvi odstavek, ki se glasi: »Poleg meril, navedenih v Pravilniku, veljajo še naslednja določila:«

V 21. členu se črtajo drugi, tretji in četrti odstavek ter nadomestijo z besedilom, ki se glasi:
»Vsak projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati tudi ureditve zunanjih površin: ureditev parkiranja, prometa, zelenih površin, eventualnih ograj in drugih prvin, ki vplivajo na urbanistični značaj gradbene parcele.«

V 23. členu se v podnaslovu Pomožni objekti na koncu prvega odstavka doda besedilo, ki se glasi:
»Število pomožnih objektov je opredeljeno po Pravilniku, razen pri vikendih. Od parcelne meje morajo biti pomožni objekti odmaknjeni vsaj 3,0 m ali pa postavljeni na njo. Isto velja za odmike med stavbami pri novozgrajenih in pomožnih objektih odmik med objekti naj bo vsaj 3,0 m ali pa naj se stikajo.«

V 33. členu se doda nov prvi odstavek tako, da se glasi:
»Merila in pogoji se nanašajo na posege v naseljih. Pri oblikovanju novih posegov v prostor je potrebno s pomočjo posebnih strokovnih podlag in preglednih kart v merilu 1:2500 odčitati prostorsko raznolikost ter kvalitete predmetnega naselja ter jih v lokacijskem delu PGD predstaviti kot merila kvalitetne vključitve novih posegov v prostor. Pri večjih posegih je potrebno v lokacijskem delu PGD izdelati ureditveno situacijo (zazidalni preizkus) naselja, vendar pa je potrebno skladnost rešitve uskladiti z merili in pogoji tega odloka in v strokovnih podlagah ugotovljenih meril, še posebej glede skladnosti urbanistične in arhitekturne tipologije, sooblikovanja javnega prostora naselja in meje naselja ter sooblikovanja naselbinskega telesa. Posebne strokovne podlage za tak poseg se izdelajo v skladu z določili 4. člena tega odloka.«

V 34. členu se na koncu dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
»Aktivne kmetije v ureditveni enoti, ki so bile takšne na dan uveljavitve tega odloka, se lahko urejajo v skladu z merili oblikovanja, ki veljajo za ureditveno enoto kmetije-K v 39. členu odloka.
V posameznih stavbah je dovoljeno organizirati tudi več stanovanj, če je zagotovljeno izpolnjevanje zgoraj navedenih oblikovnih meril, ustrezni odmiki od stavb na sosednjih parcelah, ustrezno priključevanje na javno infrastrukturo in predpisano število parkirnih mest.«

V 36. členu se v drugem odstavku tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»revitalizacija jedra je možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine in«.

V 40. členu se prvi odstavek v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Pogoji oblikovanja počitniških hiš:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z najmanjšim razmerjem stranic 1:1.4,
– višina: največ P+M; pri tem je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 90 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 45 stopinj.
Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2. Poleg tega se lahko zgradijo tudi pomožni kubusi (npr. prizidki) po Pravilniku, vendar pod naslednjimi pogoji:
– z vsaj eno stranico se morajo v celotni dolžini stikati z osnovnim kubusom počitniškega objekta;
– naklon strehe in kritina sta lahko le ista kot pri strehi osnovnega kubusa počitniškega objekta ali pa imajo oblikovano ravno streho; pomožni kubus ob vzdolžni fasadi ima lahko le vzdolžno orientirano streho, na čelih pa je lahko streha le prečna ali pa kot podaljšek strehe osnovnega kubusa na isti višinski koti;
– široki so lahko največ 3,0 m, merjeno od stične fasade z osnovnim kubusom.
Po Pravilniku se lahko, poleg ene počitniške stavbe, gradi le en samostojen enostaven objekt – stavba, in sicer kot pomožen objekt, v skladu z zgoraj navedenimi merili. Od drugih vrst objektov se lahko po Pravilniku gradijo le še ograje, škarpe, v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom, greznica, usklajena z merili Pravilnika, ter individualni rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto. Pri umestitvi slednjega v prostor je potrebno upoštevati, poleg predpisanih varnostnih kriterijev, tudi naslednje pogoje:
– znotraj naselij, če niso v celoti vkopane, se oblikujejo v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb;
– izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE na nagnjenih terenih nagibom nad 10% (merjeno na nasprotnih mejah) naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopani v zemljo;
– umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja;
– v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom;
– greznica, po 8. členu Pravilnika.«

V 50. členu se na koncu člena doda nov odstavek, ki se glasi:
»V območju avtocest je izvedba vseh dodatnih ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja avtoceste, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom, opredeljena kot obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev širitve zazidalnih območij.«

V 51. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odmik novozgrajenega objekta mora slediti regulacijskim linijam in gradbenim mejam v prostoru – mejam, do katerih lahko segajo objekti v smeri proti javnemu prostoru, cesti ali javni poti. Ureditve na gradbenih parcelah, ki so predvsem internega značaja (škarpe, ograje, tlaki, zelenice in drugi objekti za potrebe gradbene parcele), se lahko gradijo le do gradbene meje. V prehodnem obdobju, do sprejetja PRO, je investitor dolžen pridobiti predhodno mnenje in tudi soglasje pooblaščenega upravljavca predmetnega javnega prostora. Če regulacijska linija in/ali gradbena meja nista določeni, se opredeli z spodaj navedenimi odmiki od roba cestnega telesa oziroma funkcionalne prometne površine (robnika oziroma roba asfalta oziroma vozišča pri makadamskih poteh):
– pri regionalni cesti regulacijska linija 8,0 m; gradbena meja 3,0 m;
– pri lokalni cesti regulacijska linija 4,0 m; gradbena meja 2,0 m;
– pri javni poti regulacijska linija 3,0 in gradbena meja 2,0 m.«

V 54. členu se na koncu doda stavek z besedilom, ki se glasi:
»Pri posameznih objekti, ki so zelo oddaljeni od transformatorske postaje, je dovoljeno napajanje z agregatom.«

V 55. členu se zadnji stavek se spremeni tako, da se glasi:
»Postavitev nadzemnih in podzemnih vodov, ki posegajo na kulturno dediščino je izjemoma možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Pod istimi pogoji so dovoljeni posegi v območju naravne dediščine – v skladu z naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.«

57. člen se spremeni tako, da se prvi dve alinei nadomestita z besedilom, ki se glasi:
»Posegi v prostor so dopustni le, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja, to je varovanje okolja pred prekomernimi nivoji hrupa, elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Obstoječe objekte in dejavnosti, ki teh meril ne dosegajo, je potrebno sanirati.«
V podnaslovu Varstvo voda in vodnih virov se na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi:
»Pri vsakem poseganju v prostor se upošteva zakonodaja s tega področja.
V skladu s 86. členom Zakona o vodah, ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (mostovi, propusti na javnih cestah).
Lokalna skupnost po 92. členu ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij, kar zajema zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda in urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.«
Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih, navedenih v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št 67/02). Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežine vodotoka.«
V podnaslovu Varstvo zraka se besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da se upoštevajo elementi varovanja okolja pred prekomernimi emisijami onesnaževanja zraka – ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to določeno s predpisi in drugimi pravnimi akti s področja varstva okolja. Pri tem se upošteva roža vetrov.«
V podnaslovu Varstvo pred požarom se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Pri vseh obstoječih in novih objektih je obvezno upoštevati veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom.«

V 58. členu se doda nov odstavek, s podnaslovom »Ohranjanje narave«, ki se glasi:
»Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskoureditvenih pogojev za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje« (ZRSVN, OE Ljubljana, januar 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Ivančna Gorica.
Zavarovana območja:
Visoki studenec (evid. št. 3542)
Zgornja Draga – lipa pri Andrejki (evid. št. 7942)
Trnetova lipa (evid. št. 7943)
Jakoševa lipa (evid. št. 7944)
 
Naravne vrednote:
Jeromščica (evid. št. 759)
Stična – lipovec (evid. št. 3507)
Zgornja Draga – lipa pri Andrejki (evid. št. 7942)
Trnetova lipa (evid. št. 7943)
Jakoševa lipa (evid. št. 7944)
Piskovka (evid. št. 8019)
Ženski dol – mokrišča (evid. št. 8020)
Črnelski potok – mokrotna dolina (evid. št. 8022)
Višnjica – zgornji tok (evid. št. 8026)
 
Ekološko pomembna območja:
Vir pri Stični (koda 39600)
 
Posebna varstvena območja (območja Natura 2000):
Vir pri Stični (koda SI 3000202)«
doda nov odstavek, s podnaslovom »Varstvo kulturne dediščine«, ki se glasi:
»Sestavni del odloka je evidentirana kulturna dediščina, ki je navedena v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001). Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUP.
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.«

V 60. členu se v sklopu G2 – Staro mestno jedro center – začasni PUP se zadnji stavek se spremeni tako, da se glasi:
»Posegi so dopustni le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine ter naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.«
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina v G2
– UR03 – Višnja Gora, jedro starega naselja – razglašen spomenik
– znotraj območja je še več objektov kulturne dediščine – naslovi: Mestni trg 1, 2, 3 in 21, Sokolska 22.
Naravna dediščina v G2
– znotraj območja je še več objektov naravne dediščine – naslovi: Mestni trg 1, 2, 3 in 21, Sokolska 22
– 29 – divji kostanj pri cerkvi v Višnji Gori,
– 30 – skupina drevja pri znamenju v Višnji Gori,
– 31 – črni bezeg nad cesto v Višnji Gori in
– 32 – lipa in štirje kostanji na trgu v Višnji Gori.«
V sklopu G5 – Staro mestno jedro – zahod drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina v G5
– Naslov – Cesta Dolenjskega odreda 13 -E 07 – stanovanjski objekt -II. varstveni režim.«
V sklopu G8 – Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora, drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Vsi posegi znotraj vplivnega območja enote kulturne dediščine (EŠD 16722 Višnja Gora – Spodnji grad) se izvajajo le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine ter naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.«
Drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina v G8
– U38 – Spodnji grad – Objekt vzgojnoizobraževalnega zavoda Višnja Gora, II. varstveni režim.«
V sklopu G9 – Staro mestno jedro – vzhod, se doda nov odstavek, določilo za novo UE I/1-G91, ki se glasi: »Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.
Drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina v G9
– E06 – Jurčičeva cesta b.š. Podkleten stanovanjski objekt, II. varstveni režim
– U36 – razpelo
– U37, kapela (oboje III varstveni režim)
– Del območja je v A04 – antično arheološko najdišče III varstveni režim
– 33 – Klek pri hiši Ciglerjeva 4 v Višnji Gori.
Naravna dediščina v G9
– 34 – lipa pri križišču pod Višnjo goro.«
V sklopu G10 Dolinsko dno – vzhod drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina v G10
– Celotno območja v A04 – antično arheološko najdišče III varstveni režim
– E08 – Stari trg 1 – stanovanjski objekt III. varstveni režim.
Naravna dediščina v G10
– 37 – tepka pri vodnjaku pri domačiji ob cesti.«
V sklopu G11 Letno kopališče drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina v G11
– Celotno območja v A04 – antično arheološko najdišče III varstveni režim.«
V sklopu Ž1 Višnja Gora – Žabjek – začasni PUP drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina v Ž1
– Kompleks cerkvenega objekta in pokopališča z zgodovinsko umetnostno vsebino U33, Z05, Z06 in Z07
– U32 peta kapela rožnega venca ob ovinku proti Dednemu Dolu.«
V sklopu III.1.2 – Dedni dol drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina v območju razpršenega naselja Dedni Dol
– U3 – cerkev žalostne matere božje, križev pot do naselja Žabjek ob cesti.«
–
V sklopu III.1.4 – Pristava pri Višnji Gori se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina v območju razpršenega naselja Pristava pri Višnji Gori
– U41 – razpelo ob cesti v Kriško vas.
Naravna dediščina v območju razpršenega naselja Pristava pri Višnji Gori
– 38 – Lipa na pristavi pri Višnji Gori.«
V sklopu G7 – Za Baronovem hribom, se doda nov odstavek, določilo za novo UE G71, ki se glasi:
»Do sprejetja PRO se obstoječe gradbene parcele (z obstoječimi objekti) urejajo v skladu z merili urejanja ureditvenih enot enodružinske stanovanjske zazidave (E). Novih gradbenih parcel v tem obdobju ni dovoljeno vzpostavljati, razen vzpostavitve nove gradbene parcele s stanovanjsko hišo v severovzhodnem delu zemljišča s parcelno št. 302/2, v skladu s spodaj navedenimi merili:
– stavba lahko obsega največ K+P+M, pri čemer je lahko glavni vhod le v nivoju kleti – v nivoju raščenega terena + 0,50 m;
– stavba je lahko razvita le vzdolž plastnic (s kotom odstopanja 30 stopinj);
– najvišja fasada, merjena od nivoja ozelenjenega terena do kapi glavne strehe osnovnega kubusa je lahko visoka največ 5,0 m, kolenčni zid pa le lahko visok največ 1,2 m;
– razmerje širine/dolžine osnovnega kubusa stavbe v tlorisu mora biti najmanj 2:3;
– streha ima lahko naklon med 38-45 stopinj.«
V sklopu G5/1, G5/2, G5/3-Dolina – Piskavka in Pristava se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.«
Za sklopom G12 se doda novo določilo za UE I/1-G13 Višnja Gora, ki se glasi:
»Stavbna struktura naj bo oblikovana v skladu z naslednjimi merili:
pritličje stavb naj bo na koti obstoječe glavne ceste (z možnim odstopanjem + 0,5 m);
– lahko je visoka največ P+1;
– morfološko naj se oblikuje v skladu z uveljavljenimi merili arhitekturnega oblikovanja, ki izhajajo iz okoliške avtohtone kvalitetne arhitekture;
– glavna fasada z glavnim vhodom za pešce je lahko le na severni strani, vzdolž strukturne osi -lahko je oblikovana le kot enovita fasadna ploskev;
– streha je lahko oblikovana le kot ravna streha ali pa imajo strešne površine naklon med 38 in 45°.«
V sklopu III.1.5. Spodnje Brezovo se:
drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina v naselju Spodnje Brezovo
– E05, E04, Objekta Spodnje Brezovo 5 in 6 – in U26, U27, U28 – dve razpeli in kapelica ob vstopni prometnici naselja.
Naravna dediščina v naselju Spodnje Brezovo
– 21 – hišna lipa pri Spodnjem Brezovem.
doda nov odstavek, določilo za novo UE: I/1-E1, ki se glasi:
»Javni prostor – cesta se lahko uredi le po obstoječi poti, pri čemer je dopustno višinsko koto poti spreminjati največ 0,5 m. Stanovanjske stavbe so lahko visoke največ K+P+M (brez kolenčnega zidu), pri čemer je lahko kota kleti le na koti zgoraj omenjene javne poti +- 0,5 m. Na strani dostopa v klet naj bo organiziran tudi uvoz na gradbeno parcelo. Osnovni kubusi stavb so lahko orientirani le v smeri S-J, čelna fasada ob cesti pa mora biti postavljena na gradbeno linijo, ki je določena z vzporednico ob zgoraj omenjeni javni poti in z odmikom obstoječih stanovanjskih hiš na Z strani UE.«
V sklopu III.1.7. Podsmreka pri Višnji Gori drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Območje kulturne dediščine na območju naselitvene enote Podsmreka
– U47 – grad Podsmreka in v njem čebelarski muzej – I, varstveni režim in na isti lokaciji gomilsko grobišče A.
Naravna dediščina na območju naselitvene enote Podsmreka
– čebelarski muzej – I v gradu Podsmreka.«
V sklopu III.1.8. Polje pri Višnji Gori drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina razloženega naselja Polje pri Višnji Gori
– T02 – Lokarjev mlin ob Višnjici in U40 – kapela ob pričetku razloženega naselja.
Naravna dediščina razloženega naselja Polje pri Višnji Gori
– 1 – Višnjica in pritok.«
V sklopu III.1.9. Zgornja Draga tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina Zgornja Draga
– A07 – razglašen spomenik – arheološko najdišče in znotraj območja U50 – romanska cerkvica Sv. Martina.
Naravna dediščina Zgornja Draga
– 40 – potok Breg s pritočnimi studenci ob strugi 44 – mokrotni travniki ob Višnjici
– 46 – lipa pri Skončniku 25. člen.«

V 61. členu se:
v sklopu III.2.1. Kriška vas drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina Kriška vas
– U42 – razpelo ob cesti proti Pristavi in Z11, Kriška vas 1 – spominska plošča
– pod naseljem U44 – podružnična cerkev I. režim varovanja.«
V sklopu III.2.2. Nova vas zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina Nova vas
– E29 – Nova vas 6, kašča
– A19 – južna polovica naselja je na prazgodovinskem grobišču – arheološka ded.
– U128 – Cerkev sv. Lenarta 1. varstveni režim.
Naravna dediščina Nova vas
– 125 – lipa pri novi hiši na Lopati pri Novi vasi
– 126 – dve lipi ob poti nad Novo vasjo.«
V sklopu III.2.3. Zavrtače in hotel Polževo četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina naselja Zavrtače in hotela Polževo
– U127 – kapela ob vhodu v naselje
– Z43 – spominska plošča na fasadi hotela Polževo.
Naravna dediščina naselja Zavrtače in hotela Polževo
– 127 – lipa in beli gaber pri hotelu Polževo.«

V 62. členu se v sklopu III.3.1 I 1-S-Pod gozdom, se za prvim odstavkom doda nov odstavek, določilo za novo UE II/1-E1, ki se glasi:
»Poleg bivanja so dovoljene tudi dejavnosti:
– ki jih je mogoče organizirati v velikosti in formi stanovanjske stavbne strukture predmetne soseske;
– ki ne vežejo nase vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 5 t;
– ko se na gradbeni enoti ohranja vsaj eno aktivno stanovanje;
– ki ne povzročajo dodatnih emisij v zrak, vodo in tla ter ne presegajo mejnih vrednosti hrupa, ki so predpisane za stanovanjska okolja;
– zelenih površin naj bo najmanj 30%.«
Zadnji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Kulturna dediščina na območju I 1-S – Pod gozdom
– E15 Ljubljanska cesta 33 – stan. objekt.
Naravna dediščina na območju I 1-S – Pod gozdom
– 75 – osamelec z gozdom pri Ivančni Gorici meji na severni rob območja II-S – Pod gozdom.«
V sklopu III.3.3. I 3-SC – Ivančna Gorica – center zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Naravna dediščina naselja na območju I 3-SC:
– 76 – lipa na dvorišču hiše pri križišču
– 77 – lipa in 78­lipa
– vrba pri železniški postaji v Ivančni Gorici.«
V sklopu III.3.4. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina na območju I4 – Novi center ob avtocesti
– celotno območje je v območju arheološke dediščine
– A12 – Antično najdišče s tretjim varstvenim režimom
– Z28 – zgodovinski spomenik na objektu Ceste druge grupe odredov 16, drugi varstveni režim.«
V sklopu III.3.5. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina na območju I5 – Studenec 1
– celotno območje je znotraj z odlokom zavarovanega območja A10 – prazgodovinsko grobišče in sicer na območju tretjega varstvenega režima.«
V sklopu III.3.6. I 6 –Stransko Polje –center zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina na območju I6 – Stransko polje
– A12 arheološko najdišče, tretji varstveni režim prekriva celotno območje urejanja.«
Doda nov odstavek, dopolnilno določilo za UE 16/c, ki se glasi:
»Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.«
V sklopu III.3.7. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina na območju Livarna
A10 je razglašen kulturni spomenik s tretjim varstvenim režimom in prekriva celotno območje urejanja
– Z 24 in Z 25 – sta zgodovinska spomenika na območju tovarne – namenjena spominu na NOV.
V sklopu III.3.8. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina na območju Šolskega centra
– A10 razglašen kulturni spomenik tretji varstveni režim. Prekriva celotno območje urejanja.«
V sklopu III.3.10. drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Naravna dediščina na območju, ki se bo urejalo s PUP
– 9 – Stiški potok s pritoki
– 59 – tepke na križišču pred pokopališčem v Stični.«
v sklopu III.3.11 Kojina drugi odstavek spremeni tako, da se glasi
»Kulturna dediščina na območju Šolskega centra.
– A10 – razglašen kulturni spomenik drugi in tretji varstveni režim. Prekriva celotno območje urejanja.«
Doda nov odstavek, določilo za novi UE -S3/b, II/1-S3/c, ki se glasi:
»Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.«
V sklopu III.3.12. tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina na območju Mali Boršt
– A10 razglašen kulturni spomenik tretji varstveni režim. Prekriva celotno območje urejanja.«
V sklopu III.3.13. tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina na območju Farme
– U68 – Opatova kapela (prvi varstveni režim)
– Z20 – plošča posvečena NOB.
Naravna dediščina na območju Farme
– 69 – lipovec pri farmi Ljubljanskih mlekarn.«
V sklopu III.3.5-I5-Studenec, se doda nov odstavek, določilo za novo UE 15-Studenec, ki se glasi:
»V kolikor so izpolnjeni ostali pogoji, se lahko gradi nove stanovanjske stavbe, in sicer le v gabaritih gradbenih linij severne in južne fasade obstoječe sosednje hiše na vzhodni strani. Hkrati nova stavba ne sme presegati višine omenjene referenčne stavbe v višini kapi in slemen.«
V sklopu III.3.18. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina Malo Hudo
– A08 arheološko območje – rimske ceste se vleče preko celega območja ob regionalni cesti
– U51 – kapela
– U52 – Fedranova Graščina prvi varstveni režim in
– Z 13 – Malo Hudo 6 – spominska plošča.
Naravna dediščina Malo Hudo
– 1 – Višnjica s poplavnimi ravnicami,
– 48 – lipa pri hiši Malo Hudo 20
– 49 – rumeni dren pri hiši Malo Hudo 20
– 50 – rumeni dren pri hiši b.š.
– 51 – pušpan pri vodnjaku v vasi Malo Hudo
– 52 – lipa pri podvozu pri Tičku
– 53 – lipa pri hiši pri gasilskem domu,
– 54 – lipa pri trgovini Univerzal v Malem Hudem.«
V sklopu III.3.19. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina – Spodnja Draga
– U129 – cerkev Sv. Tomaža
– U130 kapela matere božje
– U131 in U132 – razpeli ob cesti
– A20 – posamične arheološke najdbe v naselju.
Naravna dediščina – Spodnja Draga
– Ob dovozni cesti k Sv. Tomažu sta dve lipi in oreh št, 129
– 130 in 131 – naravna dediščina.«
v sklopu III.3.21. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina – Mala Dobrava
– U45 razpelo ob prometnici.«
V sklopu III.3.17 I8 P proizvodna enota bivši Agrostroj, se doda nov odstavek, dopolnilno določilo za UE II/1-D1, ki se glasi:
»Novi nadomestni stavbni volumni naj bodo:
– orientirani v smeri plastni (S/SV-J/JV);
– z razmerjem stranic v tlorisu vsaj 1:2 ali več;
– s streho z enovito strešno površino, načeloma z oblikovno ravno streho, z enovitim -kapom v celotni dolžini;
– visoke največ do absolutne višine najvišjega osnovnega kubusa obstoječe stavbe na UE oziroma največ 12 m od nivoja obstoječega manipulativnega dvorišča.«
V sklopu III.3.10 S 2/2 –Stična Gaberje se doda nov odstavek, določilo za novo UE: II/1-E, ki se glasi:
»Stavbna struktura naj se oblikuje v skladu z naslednjimi merili:
– dostopna pot naj bo široka min. 5,0 m;
– gradbene parcele so lahko namenjene le stanovanjskim hišam-bivanju;
– velikost parcele in stavb mora zagotavljati razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami med 0,2 in 0,35;
– na posamezni gradbeni parceli se lahko gradi največ ena stanovanjska hiša ter (izključno na gradbeni liniji) največ en enostavni objekt po ZGO-1 in veljavnih podzakonskih aktih; poleg njega se lahko brez omejitev glede lokacije gradi tudi vrtna uta; za omenjen enostavni objekt veljajo spodaj navedena oblikovna določila za pomožni kubus stanovanjske hiše;
– osnovni kubusi stavb so lahko široki največ 10 m in visoki največ P+M;
– z opredeljenim, gradbenimi linijami (ki določajo gabarite stavb proti javnemu prostoru) in gradbenimi mejami (ki določajo mejo dovoljenih gradbenih posegov izven nivoja ureditve javnih prostorov);
– osnovni kubusi stavb in njihova slemena so lahko orientirani le vzdolž plastnic raščenega zemljišča, v območju smeri sever/ severovzhod – jug/ jugozahod;
– strehe imajo lahko le enovite strešne površine, s strukturirano površino brez svetlobnih refleksov, z naklonom med 38 in 45°; kritina je lahko le opečno rdeče ali sive barve.«
ter določilo za novo UE: II/1-2, ki se glasi:
»Dovoljene so le hortikulturne ureditve ter ureditve za kmetijsko rabo. Stavb ni dovoljeno graditi.«
Doda se novo določilo UE: II/1-1 – Štorovje ki se glasi:
»Posegi v območju se lahko realizirajo le v skladu z naslednjimi merili:
– »dostopna pot naj bo široka min. 5,0 m;
– gradbene parcele so lahko namenjene le stanovanjskim namenom, velike so lahko do 1000 m2;
– velikost parcele in stavb mora zagotavljati razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami med 0,2 in 0,35;
– na posamezni gradbeni parceli se lahko gradi največ ena stanovanjska hiša in (izključno na gradbeni liniji) največ en enostavni objekt po ZGO-1 in veljavnih podzakonskih aktih; poleg nje se lahko brez omejitev glede lokacije gradi tudi vrtna uta; za omenjen enostavni objekt veljajo spodaj navedena oblikovna določila za pomožni kubus stanovanjske hiše;
– stavbe so lahko postavljene na mejo ali pa od nje odmaknjene vsaj 3,0 m; osnovni kubus stanovanjske hiše naj bo na strani dostopnih poti, na katere se navezuje vsaj z eno točko glavne fasade lociran na gradbeni liniji;
– stanovanjske stavbe naj bodo vzdolžno členjene na osnovne kubuse in pomožne kubuse;
– osnovni kubusi so lahko visoki največ K+P+1, pri čemer je lahko najvišja fasada, merjeno od nivoja ozelenjenega spodnjega roba do nivoja kapi glavne strehe osnovnega kubusa največ dve etaži oziroma 6,0 m, pri tem je lahko vhod v višje ležeče stavbe le iz nivoja javnega prostora v nivoju pritličja ali nadstropja v nižje ležeče, iz nivoja javnega prostora, pa v nivoju kleti v tlorisu so lahko široki največ 8 m, razmerje širine/dolžine pa ne sme biti manjše od 2:3; orientirani so lahko le vzdolž plastnic, njihova streha je lahko le simetrična ali asimetrična dvokapna streha z naklonom površin 45 stopinj in enovito strešno površino, strešni izzidki (fičare) so lahko le v spodnji tretjini strešnih površin, le trikotne ali pravokotne oblike z istim naklonom strešnih površin kot osnovna streha ali z ravno streho (z največjim razmerjem š:v=3:2 in le enega tipa na posamezni strešni površini; kritina je lahko le opečno rdeče barve, z avtohtonim vzorcem površinske profilacije;
– pomožni kubusi se lahko organizirajo le v podaljšku osnovnega kubusa, ob javnem prostoru; od osnovnega kubusa naj bodo vsaj 1,0 m nižji v kapi in slemenu; izven gradbene linije osnovnega kubusa lahko segajo največ za 1/2 širine osnovnega kubusa; njihova streha je lahko le ravna ali z istim naklonom in kritino kot streha osnovnega kubusa oziroma je lahko steklena;
– gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše mora biti usklajeno s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje izgradnjo javnega prostora in javne infrastrukure ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotni UE; izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli.«

V 63. členu se v sklopu III.4.1. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina – Gorenja vas
– U140, U141 – kapeli ob prometnici
– E32 – Gorenja vas 10 – podkletena kašča,
– UR10 in Z45 – Gorenja vas 9 – Kastelčeva domačija – celotni kompleks in bližnja okolica.
Naravna dediščina – Gorenja vas
– 1 – potok Višnjica.«
V sklopu III.4.2. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina – Malo Črnelo
– UR09 – vedutno izpostavljeno in ohranjena notranjost naselja
– A23 najdbe antičnih predmetov III. in II. varstveni režim
– U137 – razpelo
– U138 – romanska cerkev Sv. Marjete
– U139 – kapela.
Naravna dediščina – Malo Črnelo
– 135 – dva oreha ob cesti
– 136 – lipa pri hiši št. 8 v Malem Črnelu.«
V sklopu III.4.3. Veliko Črnelo doda nov odstavek, določilo za novo UE: II/3-V1, ki se glasi:
»Posegi v območju se lahko realizirajo le v skladu z naslednjimi merili:
– dostopna pot naj bo široka min. 5,0 m, zagotovljen pa naj bo tudi varen promet pešca izven površin za motorni promet;
– gradbene parcele so lahko namenjene le stanovanjskim objektom in so lahko velike do 750 m2;
– na posamezni gradbeni parceli se lahko gradi največ ena stanovanjska hiša ter (izključno na gradbeni liniji) največ ena pomožna stavba; ta je lahko tudi enostavni objekt – stavba po ZGO-1 in veljavnih podzakonskih aktih; poleg nje se lahko brez omejitev glede lokacije gradi tudi vrtna uta; za omenjeno pomožno stavbo veljajo spodaj navedena oblikovna določila;
– stavbe so lahko postavljene na mejo s sosednjo gradbeno parcelo ali pa od nje odmaknjene vsaj 3,0 m;
– stanovanjske hiše so lahko visoke do (K)+P+M s kolenčnim zidom do 1,4 m, v tlorisnih gabaritih pa 8 x 11,5 do 15 m; pri tem je lahko glavni vhod le iz nivoja javnega prostora v nivoju pritličja (+ 0,50 m); orientirani so lahko le vzdolž gradbenih linij, ki so opredeljene v grafičnem delu odloka; njihova streha je lahko le simetrična dvokapna streha z naklonom 45 stopinj in enovito strešno površino; posamezna hiša ima lahko le en strešni izzidek v prečni osi, nad glavnim vhodom, tak izzidek ima lahko streho le v isti geometriji kot je osnovna streha stavbe, pri čemer lahko sega izven gradbene linije v smeri javnega prostora do 2,5 m; na glavnih fasadah (ob najpomembnejšem javnem prostoru oziroma na strani glavnega vhoda) gradnja balkonov ni dovoljena;
– pomožni objekti so lahko le prostostoječi pritlični objekti, odmaknjeni vsaj 2 m od osnovnega objekta ali pa so z njim spojeni; široki so lahko 5 m in dolgi med 5 in 7 m, s toleranco + 20, kolenčni zid naj bo skrit pod kapjo; streha le lahko le ravna ali z naklonom in geometrijo ter orientacijo kot osnovna stavba katere od sosednjih hiš;
– kritina vseh poševnih streh je lahko le enotna, opečno rdeče barve, z avtohtonim vzorcem površinske profilacije;
– gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše mora biti usklajeno s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje izgradnjo javnega prostora in javne infrastrukure ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotni UE; izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli.«
V sklopu III.4.3. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina – Veliko Črnelo
– Z44 – spominska plošča borcem NOV.
Naravna dediščina – Veliko Črnelo
– 133 – Černelski potok.«
V sklopu III.4.4. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina – Škrjanče
– U136 – kapela
– E31 – Škrjanče 1, delno podkleten zidan stanovanji objekt.«
V sklopu III.4.5. drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina – Mrzlo Polje
– A22 – arheološka lokaliteta, III. varstveni pas.«
V sklopu III.4.6. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kulturna dediščina – Mleščevo
– A21 posamično arheološko najdišče
– U135, U134 in U133 – kapeli in razpelo ob nekdanjih vstopih v vas
– E30 – Melščevo B.Š. stanovanjski objekt.
Naravna dediščina – Mleščevo
– Višnjica
– 134 – hišna lipa pri Mleščevem.«

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.