Na podlagi 23. člena ter v povezavi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99, 19/01 in 100/02) na 25. redni seji dne 29. 9. 2005 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za golf Škalce
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za lokacijski načrt)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000, dopolnjen v letu 1993, 1994 in 1998 (Uradni list SRS, št. 23/87, in Uradni list RS, št. 50/98 in 72/00) in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986, 1990 in 1998, dopolnjen v letu 1994 in 1998 (Uradni list SRS, št. 23/87, in Uradni list RS, št. 50/98, 72/00, 75/04), dopolnitev v letu 2001, sprejme lokacijski načrt za golf Škalce.
(2) Lokacijski načrt je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod št. proj. 23/04, oktober 2004, maj 2005 in je sestavni del tega odloka.
2. člen
(vsebina lokacijskega načrta)
(1) Lokacijski načrt (v nadaljevanju: LN) določa mejo ureditvenega območja, funkcijo območja, lego, potek in zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav, vodnogospodarske ureditve, pogoje za komunalno urejanje, okoljevarstvene in druge pogoje, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Podrobnejši seznam prilog se nahaja v gradivu LN iz 1. člena tega odloka.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje LN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti, in parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo LN (komunalna ureditev).
(2) Opis meje topografsko:
Izhodiščna točka opisa meje je severno zahodni vogal obravnavanega območja.
+-------+-------------------------------------------------------------------+
|smer |opis |
|neba | |
+-------+-------------------------------------------------------------------+
|na |od izhodiščne točke opisa meje v severozahodnem vogalu |
|severu:|obravnavanega območja poteka meja preko vinogradov proti vzhodu v |
| |skupni dolžini ca. 24 m, nato se usmeri proti jugu; |
+-------+-------------------------------------------------------------------+
|na |meja poteka med vinogradi v smeri proti jugu v skupni dolžini ca. |
|vzhodu:|22 m, nato se usmeri proti zahodu v skupni dolžini ca. 56 m, |
| |ponovno proti jugu v dolžini ca. 22 m, nakar se mejna črta usmeri |
| |proti jugovzhodu in poteka po vzhodnem robu ceste do obstoječe |
| |klubske hiše v skupni razdalji ca. 500 m, zaobide objekt in |
| |zelenico, ter nadaljuje proti jugovzhodu ob vzhodnem robu cestišča |
| |do točke dostopa v skupni dolžini ca. 320 m; |
+-------+-------------------------------------------------------------------+
|na |od vstopne točke v območje poteka meja proti jugu mimo obstoječe |
|jugu: |pozidave na vzhodu (ca. 86 m), se obrne proti jugozahodu (ca. 92 |
| |m), nadaljuje proti severozahodu (ca. 73m), v nadaljevanju poteka |
| |severno od obstoječe ceste med vinogradi v skupni razdalji ca. 230 |
| |m, nakar se spusti do ceste na jugozahodu in po njenem |
| |severovzhodnem robu nadaljuje proti severu; |
+-------+-------------------------------------------------------------------+
|na |od ceste se odcepi proti severovzhodu preko vinogradov v skupni |
|zahodu:|dolžini ca. 170 m, se obrne proti severu v skupni dolžini ca. 120 |
| |m, nadaljuje proti severozahodu zahodno od potoka (na razdalji ca. |
| |20–40 m zahodno od potoka) v dolžini ca. 300 m, se obrne proti |
| |zahodu do zahodno ležeče ceste v skupni dolžini ca. 180 m, |
| |nadaljuje ob vzhodnem cestnem robu ca. 40 m, nakar se ponovno |
| |usmeri proti vzhodu v skupni dolžini ca. 150 m, nadaljuje proti |
| |severu skozi vinograde v skupni dolžini ca. 150 m. Meja se odcepi |
| |proti zahodu, kjer poteka južno ob obstoječem gozdnem robu, se |
| |obrne proti severu in prečka gozd v dolžini 120 m in se zaključi v |
| |izhodiščni točki opisa meje. |
+-------+-------------------------------------------------------------------+
(3) Opis meje po parcelah:
+--------+------------------------------------------------------------------+
|smer |opis |
|neba | |
+--------+------------------------------------------------------------------+
|na |meja poteka od izhodiščne točke opisa meje proti vzhodu od parcele|
|severu: |1267, prečka parcelo 1315 ter parcelo 1265/2 in se usmeri proti |
| |jugu; |
+--------+------------------------------------------------------------------+
|na |meja prečka parcelo 1263/2, parcelo 1342 in parcelo 1591/2 (cesta)|
|vzhodu: |ter nadaljuje po njenem vzhodnem robu proti jugu, po vzhodnem robu|
| |parcele 1354/2, prečka parcelo 1449, prečka del parcele 1445 ter |
| |nadaljuje po vzhodnem robu parcele 1591/2 (dovozna cesta) proti |
| |jugu do uvoza v območje; |
+--------+------------------------------------------------------------------+
|na |po vzhodnem robu parcele 1591/2 (cesta), nadaljuje po vzhodnem in |
|jugu: |južnem robu parcele 1440 in se usmeri po južnem in zahodnem robu |
| |parcele 1380/1, prečka parcelo 1444/4, ter poteka preko parcele |
| |1405 do parcele 1398 (cesta), jo zaobjame in se usmeri po južnem |
| |ter zahodnem robu parcele 1379; |
+--------+------------------------------------------------------------------+
|na |meja prečka parcelo 1379, 1398 (cesta) ter parcelo 1405, v |
|zahodu: |nadaljevanju prečka parcelo 1444/1 in parcelo 1398 (cesta), poteka|
| |po parceli 1379, prečka parcelo 1355, poteka preko parcele 1370, |
| |ponovno prečka parcelo 1355, ter nadaljuje preko parcele 1352 in |
| |1267 do izhodiščne točke opisa meje. |
+--------+------------------------------------------------------------------+
(4) Velikost območja
Velikost obravnavanega ureditvenega območja je ca. 15.07 ha.
(5) Območje lokacijskega načrta obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, ki so znotraj meje obravnave, ki je tudi grafično prikazana. Vse parcele so znotraj k.o. Škalce: 1267-del, 1315-del, 1265/2-del, 1263/2-del, 1342-del, 1322/1, 1265/1, 1591/2-del, 1454-del, 1354/4, 1354/2, *112, 1380/2, 1354/3, 1591/2, 1380/1, 1440, 1380/1, 1444/4-del, 1405-del, 1444/1-del, 1398-del, 1379-del, 1355-del, 1355-del, 1370-del, 1364-del, 1352-del, 1353-del, 1262/2, 1344/1-del, 1262-del, 1263/1-del, 1264/5-del, 1380/1, 1460, 1449-del, 1265/1.
(6) Izven območja urejanja lokacijskega načrta poteka:
– izvedba meteornega kanala, tako da se vode po najkrajši poti vodijo v potok Bezina.
III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA
4. člen
(1) Celotno območje je skladno s planskimi usmeritvami predvideno za:
– površine za šport – golf igrišče.
(2) Ureditveno območje iz 1. člena obsega:
– območje golf igrišča z ureditvami,
– območje obstoječega objekta, klubska hiša nastanitveni objekt,
– območje za parkiranje,
– območje ureditve kontaktnega prostora,
– območja ureditve obstoječih odvodnikov in drugih vodnogospodarskih ureditev,
– območja za ureditev komunalnih, energetskih in teleprenosnih objektov in naprav.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
5. člen
(1) Splošno
Za obstoječe objekte znotraj meje lokacijskega načrta velja možnost adaptacij, dozidav, rekonstrukcij in nadomestne gradnje s pogojem, da bo funkcija objektov v povezavi z golf igriščem.
Izgradnja novih prometnic ni predvidena. Pri obstoječih objektih so dovoljenje ureditve parkirnih prostorov za potrebe obiskovalcev in zaposlenih na območju golf igrišča.
Predvidena je ureditev vodnih površin za potrebe namakanja igrišč ter ureditve drenažnega sistema za odvodnjavanje igrišč.
(2) Lega objektov in odmiki
Vse ureditve morajo biti odmaknjene od roba ureditvenega območja oziroma parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in urejenih površin igrišč ter da so upoštevani varstveni pogoji.
Odmiki novih ureditev ali naprav od javnih cest morajo biti usklajeni s pogoji iz Zakona o cestah.
Odmiki novih ureditev ali naprav od tras komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezne komunalne vode in naprave. Pogoje za odmike ureditev in drugih posegov v prostor od komunalnih vodov in naprav določijo upravljavci komunalnih vodov in naprav.
(3) Objekti – obstoječi objekt klubska hiša
Obstoječi objekt klubske hiše je možno nadzidati, adaptirati in dozidati.
Adaptacija, nadzidave in dozidave se morajo prilagajati okoliškim objektov po površini in gradbeni črti, naklonu streh in smereh slemena, videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za strehe in fasade, zasnovi izrabe zemljišč in merilnih arhitekturnih elementov.
Namembnost turistična rekreativna, ureditev apartmajev, poslovnih prostorov, klubska hiša z nočitvenimi kapacitetami.
Za vse posege in morebitno nadomestno gradnjo je potrebno pripraviti projektno dokumentacijo usklajeno z mnenjem pristojne spomeniško varstvene službe.
(4) Ograje
Golf igrišče je zasnovano tako, da v večji meri zaščitne ograje ne bodo potrebne. V južnem delu igrišča pa je predvidena postavitev zaščitne ograje v kontekstu zaščite obstoječih objektov. Postavljajo se lahko ograje le iz naravnega materiala: les, mreža, živa meja, kamen ali kombinacija kovanega železa z naravnim materialom.
6. člen
(zasnova zasaditve)
(1) Oblikovno izhodišče zasaditve je obstoječ krajinski vzorec, ki ga tvorijo vinogradi in gozdovi.
Zaradi umeščanja novega igralnega polja se površina vinograda delno zmanjša.
Na območju načrtovanega igrišča za golf je predvidena minimalna dodatna zasaditev na jugu območja na stiku s poselitvijo.
(2) Na severnem delu ureditvenega območja je predvidena pogozditev. Potrebno je narediti zasaditveni načrt za območje, predvideno za pogozditev, v katerem morajo biti predvidene drevesne in grmovne vrste, ki bodo zasajene, kakor tudi način zasaditve.
(3) Za ozelenjevanje se uporabijo avtohtone grmovne vrste, tako po vrstni sestavi kot po gostoti zasaditve. Pri pogozdovanju je izbor rastlinskih vrst obvezno prilagoditi obstoječemu vrstnemu sestoju gozdnega. Pri sajenju se je potrebno izogibati vzorcem, ki bi spominjali na drevoredne zasaditve.
7. člen
(zasnova zatravitve golf igrišča)
Glede na različno uporabo površin igrišča za golf in s tem povezano intenzivnost njihovega obremenjevanja, je predvidena zatravitev igrišča z različnimi travnimi mešanicami. Površine in meje za setev z določeno travno mešanico ter specifikacija (receptura) za mešanice bodo natančno opredeljene v projektu za izvedbo. Površine, na katerih so posejane različne travne mešanice oziroma so v smislu vzdrževanja različno obravnavane, delimo na zelenica (green), udarjališče (tee), čistina (fairway), obroba čistine in peščenih ovir (semi rough), širša obroba čistine (rough).
V. POGOJI ZA GRADNJO GOLF IGRIŠČA
8. člen
(splošni pogoji)
(1) Obstoječe igrišče ima 9 igralnih polj, katerih skupna dolžina je 2500 m in ima par 35. Predvidena je delna preureditev obstoječega igrišča z devetimi luknjami z izgradnjo oziroma preureditvijo dveh novih polj. Zasnova povzema rešitve, ki jih je posredoval Zalti grič d.o.o. Igrišče sestavljajo igralna polja, poti in premostitve preko potoka.
(2) Pretežni del površin je predviden za umeščanje golf igrišča z 9-imi luknjami. Pri oblikovanju golf igrišča naj se v maksimalni meri upošteva konfiguraciji terena in obstoječi kvalitetni gozdni sestoji. Gozdni rob mora v čim večji možni meri ostati nespremenjen. Izvedejo se tista zemeljska dela, ki pomenijo kasneje obremenitev v smislu poseganja na že urejene površine. Igrišče za golf naj se v največji meri prilagaja in ohranja obstoječe naravne vegetacijske, vodne in reliefne prvine.
(3) Za potrebe namakanja igrišča in vzdrževanja vodnih površin se uporabljata obstoječa ribnika, ki se polnita preko obstoječega vodnega vira.
9. člen
(igralna polja)
(1) Igralna polja sestavljajo zelenice (green), udarjališča (tee), čistine (fairway), obrobe čistine in peščenih ovir (semi rough), širše obrobe čistine (rough), peščene ovire in vodne površine.
(2) Zelenice predstavljajo ciljno območje luknje z luknjico, v katero mora igralec spraviti žogico, da zaključi igro na stezi. Položaj luknjice na zelenici se spreminja zaradi poškodovanosti travne ruše v bližini luknje, običajno pa se s spreminjanjem položaja uravnava težavnost in strategijo igre. Velikost in oblika zelenice se spreminjata glede na dolžino in obliko, luknje kateri pripada in glede na dolžino (PAR) predvidenega zadnjega udarca. Njihova lega, nagnjenost in reliefna razgibanost je odvisna od dolžine in lokacije igralnega polja v odnosu na celotno igrišče. Območje zelenice je od okoliškega terena nekoliko dvignjeno, kar zagotavlja pravilno dreniranje zelenice. Zaradi potrebnega nadzora oziroma uravnavanja vlažnosti rastišča morajo biti v zelenico vgrajene drenažne cevi, ki se navezujejo na drenažni sistem igrišča. Elementi načrtovanja zelenice so odvisni od klimatskih pogojev na območju, kjer je predvideno igrišče (količine padavin, prevetrenost ...). Zelenica je iz predpisanih plasti in materialov. Dimenzije plasti, materiale z njihovimi lastnostmi in način njihove vgradnje bo obdelan v izvedbeni fazi projektne dokumentacije.
(3) Udarjališča so površine, s katerih igralec izvede prvi udarec na določeni luknji. Število udarjališč in njihova površina se spreminja glede na tip igrišča, zahtevnost, strategijo in dolžino (PAR) posamezne luknje. Na obstoječem igrišču so tri udarjališča na vsaki luknji (žensko, moško ter udarjališče za profesionalce). Le-ta so v različni oddaljenosti od zelenice. Udarjališča so dvignjena nad teren in izvedena v ustreznem naklonu, ki se prilagaja okoliškemu terenu. Plasti in priprava terena je podobna kot pri zelenici.
(4) Čistine so tlorisno in reliefno oblikovane travne površine. Njihova oblika in dolžina je odvisna od dolžine posamezne luknje, širina varira v odvisnosti od oddaljenost od udarjališča in v najširšem delu znaša med 35 in 65m.
(5) Obrobe čistine in peščenih ovir so travnate površine tik ob igranih poljih ter med udarjališči ter pričetki igralnih polj. Drevesna in grmovna vegetacija je na teh površinah nezaželena. Na teh površinah se drevje obravnava enako kakor ovire na igrišču. To pomeni, da njihov položaj ne sme biti naključen, temveč mora upoštevati njihov vpliv na strategijo igre.
(6) Širše obrobe čistine so površine na igro nimajo vpliva. Velikost teh površin je odvisna izključno od prostora namenjenega igrišču. Več takih površin omogoča boljše oblikovanje igrišča. Poleg tega pa dovolj široki pasovi med igralnimi polji povečajo varnost na igrišču, še posebno če so poraščeni z drevesno vegetacijo.
(7) Peščene ovire; tlorisna in reliefna oblika peščenih ovir se spreminja glede na položaj na igrišču oziroma posamezni luknji in tvori strategijo igre posamezne luknje.
(8) Vodne površine predstavljajo oviro pri igri in so del igralnega polja, obenem pa so element, ki pripomore k večji atraktivnosti videza igrišča. Kot vodne površine služijo tudi obstoječe akumulacije vode za potrebe namakanja igrišča. Oblikovane so organsko.
(9) Poti; na igrišču so obstoječe poti, ki so namenjene igralcem in vzdrževalcem igrišča. Poti so mestoma peščene, mestoma travnate. Njihova širina je lahko največ 2-2,50 m.
(10) Premostitve; za premostitev potoka na igrišču so izvedeni manjši mostički.
VI. POGOJI IN USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE
10. člen
(vodnogospodarske ureditve)
(1) Območje urejanja za golf igrišče Škalce se nahaja izven poplavno ogroženih površin in izven območja varovanja zalog pitne vode. Na severnem delu območja sta umeščena dva ribnika, akumulacije vode za potrebe namakanja igrišča. Preko območja poteka odprti odvodnik.
(2) Občina Slovenske Konjice predvideva ob potoku Bezina novo kanalizacijsko omrežje, ki bo ločeno za fekalno in meteorno kanalizacijo. Meteorna kanalizacija se bo izlivala neposredno v potok Bezina, vanjo želijo preusmeriti tudi potok (odprti odvodnik) iz Škalc. Da ne bi s preusmeritvijo potoka iz Škalc preveč povečali visokih voda Bezine, ki je na mestu izliva kanalizacije regulirana že iz preteklosti, je potrebno povečati akumulacijo (zadrževalnik visokih voda) ob golf igrišču, tako da bo le-ta čim bolj zmanjšala konico visokovodnega vala na potoku in s tem tudi potrebne dimenzije meteornega kanala med akumulacijo v Škalcah in Bezino. Za ta namen je bila izdelana študija Akumulacija na potoku iz Škalc, Hidravlična presoja, št. proj. 59/99 izdelal Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., december 1999.
(3) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
– Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02),
– Ovajanje padavinskih vpda z utrjenih površin je potrebno urediti v skladu z 92. členom ZV-1(Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali po možnosti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike.
– Za obravnavano območje naj se načrtuje ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne odpadne vode iz objektov.
– Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, naj se speljejo direktno v vodotok, odvajanje padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin pa je potrebno urediti prek peskolovcev in lovilcev olj.
– Na iztoku v strugo potoka je potrebno načrtovati AB iztočno glavo, v območju iztoka pa predvideti protierozijsko zavarovanje dna brežine z lomljencem.
– Za odvodnjo komunalnih odpadnih voda naj se načrtuje vodotesna kanalizacija, ki naj bo navezana na obstoječo kanalizacijo, predvidena je izgradnja čistilne naprave z obveznostjo priključe.
VII. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA
11. člen
(cestno omrežje)
(1) Območje je v pretežni meri že izgrajeno, zato niso predvidene nove cestne povezave. Ureditveno območje je dostopno po dovozni cesti, ki se priključuje na lokalno cesto (LC 383040). Parkirne površine so zagotovljene ob dovozni cesti neposredno ob obstoječem objektu za ca. 20 p.m. V zahodnem delu območja urejanja so predvidene parkirne površine za osebna vozila – 12 parkirnih mest. Za kolesarski promet se nameni glavna dostopna cesta.
(2) Kolesarskih poti v območju urejanja ni predvidenih. V okviru golf igrišča se uredijo peš poti, namenjenih igralcem v času igre, vzdrževalcem in občasno tudi za potrebe vinograda. Poti naj bodo oziroma so mestoma peščene, mestoma travnate, utrjene s travnimi ploščami – rušniki.
12. člen
(vodovod)
Priključitve na vodovod se izvedejo skladno s pogoji upravljavca vodovoda.
V območju LN se postavijo nadzemni hidranti za potrebe požarne vode v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91).
13. člen
(namakanje golf igrišča – tehnološka voda)
Za potrebe namakanja igrišča in vzdrževanja vodnih površin se uporabljata obstoječa ribnika, ki se polnita preko obstoječega vodnega vira. Za razvod tehnološke vode in namakanje igrišča je izveden poseben cevovod in namakalni sistem. Namakalni sistem ima funkcijo vzdrževanja potrebne vlage na celotni površini igralnih polj, oziroma na območju zelenic, udarjališč in igralnih polj.
14. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Območje nima izgrajene javne kanalizacije. Skladno s konceptom zbiranja in odvodnjavanja sanitarnih ter meteornih odplak v občini Slovenske Konjice, pogojem s čiščenjem na bodoči centralni čistilni napravi, je predviden ločen sistem kanalizacije in obveza priključitve na le-tega, ko bo izgrajen.
(2) Vse odpadne fekalne vode (objekta klubske hiše) se vodijo na malo čistilno napravo. Ko bo izgrajeno kanalizacijsko omrežje Slovenski Konjic je obvezna priključitev na le-tega.
(3) Meteorne vode s parkirnih površin se vodijo preko peskolovov in lovilcev olj v meteorno kanalizacijo. Čiste meteorne vode iz strešin, zelenic se vodi preko peskolovov v meteorno kanalizacijo. Vse očiščene meteorne vode se vodijo preko meteorne kanalizacije v potok.
15. člen
(električno omrežje)
(1) Preko območja poteka:
– dvosistemski srednjenapetostni 2 x 20 kV daljnovod RTP Slov. Konjice–Zreče (d-287),
– srednjenapetostni 20 kV daljnovod RTP Slov. Konjice–Comet Zreče (d-246).
(2) Pri nadaljnem projektiranju je potrebno upoštevati:
– zaradi posnetja materiala ob oporiščih nadzemnih vodov ne sme biti zmanjšana statika oporišč,
– nasutje materiala pod razpetine nadzemnih vodov ne sme zmanjšati varnostne višine, kot je predpisana,
– pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav mora biti zagotovljen nadzor s strani naše OE Slovenska Bistrica,
– novi NN vodi do objektov se izvedejo v kabelski kanalizaciji.
16. člen
(TK omrežje)
Obstoječe TK zemeljsko omrežje prečka območje LN. V primeru posega v območje TK omrežja je potrebno izdelati tehnično rešitev zaščite ali prestavitve TK omrežja, katera mora biti potrjena s strani upravljavca. Za morebitno dodatno priključitev objektov na javno TK omrežje je potrebno izdelati projektno rešitev, katera mora biti potrjena s strani upravljavca.
17. člen
(ogrevanje)
Možen način ogrevanja območja je z uporabo ekološko dopustnih kuriv (plin, elektrika, lahko kurilno olje).
18. člen
(ravnanje z odpadki)
Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati in jih predati pooblaščenemu zbiralcu skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenske Konjice.
VIII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
19. člen
(ureditve na območjih kmetijskih zemljišč)
(1) Na območju, kjer predvideni posegi v prostor tangirajo kmetijske površine (vinogradi), je treba te prilagoditi novim razmeram tako, da je zagotovljeno njihovo nadaljnje delovanje. Investitor je v času gradnje dolžan zagotavljati čim manjše poseganje na kmetijske površine ter ravnati z rodovitno prstjo skladno z določili te uredbe. Plodno zemljo je pred izvedbo novih posegov potrebno deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah oziroma se ga ustrezno deponira.
(2) Dostop na kmetijska zemljišča je treba zagotoviti v času gradnje in v času obratovanja.
20. člen
(ureditve na območjih gozdnih zemljišč)
(1) Predvidene ureditve so načrtovane tako, da ni posegov na gozdna zemljišča.
(2) Gozdne površine je potrebno ohraniti v sedaj obstoječem obsegu tako po površini, kakor tudi po vrstnem sestavu. Pomen takšnih površin je predvsem zaradi biotopske funkcije, ki jo opravljajo, pa tudi zaradi estetskega izgleda krajine.
(3) Zaradi pojava erozije na parceli 1265/1, k.o. Škalce, pod igralnim poljem, je potrebno urediti odvodnjavanje ter stabilizirati teren s tehničnimi ukrepi in z dosaditvijo z rastišču primernimi drevesnimi vrstami. Potrebno je narediti tudi zasaditveni načrt, za območje predvideno za pogozditev, v katerem morajo biti predvidene drevesne in grmovne vrste, ki bodo zasajene, kakor tudi način zasaditve.
21. člen
(varovanje objektov in območij naravnih vrednot)
Na obravnavanem območju ni evidentiranih objektov in območij naravnih vrednot. Med gradnjo in v času obratovanja zagotoviti naslednje ukrepe:
– izvajanje zemeljskih del znotraj načrtovanih gabaritov predvidenih posegov in uporaba obstoječih cest in poti za transportne poti v času gradnje;
– v največji močni meri ohraniti sedanjo vegetacijo.
22. člen
(varovanje objektov in območij kulturne dediščine)
V vidnem prostoru kulturne dediščine je potrebno preoblikovanje reliefa, zasaditev in druge krajinske ureditve kot tudi izgradnja objektov in ostalih naprav izvesti glede na krajinske značilnosti širšega območja.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96), na podlagi katere za obravnavano območje velja I. stopnja varstva pred hrupom, kjer je dopustna mejna vrednost hrupa 50 db podnevi in 40 db ponoči.
24. člen
(varstvo zraka)
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
25. člen
(varstvo voda)
Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
26. člen
(varstvo tal)
Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila te uredbe. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
27. člen
(zaščita pred požarom in drugimi nesrečami)
(1) Za primere razlitja večjih količin goriv, olj ali drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov, je potrebno pred začetkom gradbenih del pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in podtalnico ter za njihovo odstranitev.
(2) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventne vozila po obstoječem omrežju cest. Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja ter vodnih zadrževalnikov zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
28. člen
Zemljišča, ki ne bodo urejena v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
X. ETAPNOST IZVAJANJA
29. člen
Faznost izgradnje objektov znotraj LN je odvisna od investitorstva. Predhodno je potrebno izvesti vso komunalno infrastrukturo. Pogojena je s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, ki zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta oziroma območja. Glede na predvideno dinamiko izvajanja del in investitorstvo se lahko posamezna faze (golf igrišče, gradnja objektov) tudi združijo oziroma izvajajo sočasno.
XI. TOLERANCE
30. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji LN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem LN, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta lokacijskega načrta,
– pri komunalni infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih tras tudi umestitev trase kanalizacije naselja Škalce v območju LN, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve. Možna je gradnja kanalskega voda za odvajanje odpadnih voda do čistilne naprave Slovenske Konjice izven območja urejanja, če bo le ta zgrajena.
– pri določitvi lokacij posameznih igralnih polj – lukenj golf igrišča (udarjališča, zelenice, luknje, ovire…) ter povezovalnih poti med luknjami in ostale opreme igrišča so dovoljene v skladu z pogoji lokacijskega načrta, če se pri podrobnejšem projektiranju pokažejo optimalnejše rešitve, vendar le znotraj območja za golf,
– LN povzema obstoječo parcelacijo. Kot tolerance so dovoljene spremembe parcelnih mej ob soglasju mejašev.
31. člen
(gradnja enostavnih objektov)
Na celotnem ureditvenem območju LN je dovoljeno postavljati tiste vrste enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja iz skupin pomožnih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, katerih namen je v skladu z namensko rabo prostora, kot jo določa LN in ki glede oblikovanja upoštevajo oblikovne značilnosti območja.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
32. člen
Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– v 1. fazi pred pridobitvijo upravnih dovoljenj za poseg v prostor izdelati:
• projektno dokumentacijo za že izvedene posege in predvidene,
• za potrebe zbiranja in odvajanja meteornih voda je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo, v kateri bo obdelan celovit odvod meteornih vod iz območja.
– prioritetno je potrebno povečati akumulacijo (zadrževalnik visokih voda) ob golf igrišču v roku dveh let,
– na parceli 1265/1, k.o. Škalce, je potrebno urediti odvodnjavanje ter stabilizirati teren s tehničnimi ukrepi in z dosaditvijo z rastišču primernimi drevesnimi vrstami. Potrebno je izvesti sanacijo plazu na tem območju v roku dveh let,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko zemljišč znotraj LN, obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– po končani gradnji zagotoviti izvedbo ustreznih agrarnih operacij na prizadetem območju in ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
XIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
33. člen
Za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
XIV. KONČNE DOLOČBE
34. člen
(nadzor)
LN iz 1. člena odloka je stalno na vpogled na Občini Slovenske Konjice in pri Upravni enoti Slovenske Konjice.
35. člen
(1) Zahodno od območja LN po tem odloku so po pričevanju pokopane žrtve povojnih pobojev.
(2) V primeru, da se pri gradnji ob izkopu na tem območju odkrijejo človeški posmrtni ostanki, so se izvajalci del dolžni ravnati skladno z veljavno zakonodajo in s tem, da takoj o najdbi obvestijo pristojne organe.
36. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
37. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-0002/2004-200
Slovenske Konjice, dne 29. septembra 2005
Župan
Občine Slovenske Konjice
Janez Jazbec l.r.
