Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1)
Razglašam Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. oktobra 2005.
Št. 001-22-103/05
Ljubljana, 12. oktober 2005
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA (ZSRR-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa cilje, načela in organiziranost za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, kot temeljne sestavine razvojne politike v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji (v nadaljnjem besedilu: EU), na državni, regionalni in lokalni ravni, dodeljevanje razvojnih spodbud ter postopek izvedbe projektnega financiranja, pri katerem se javna in zasebna sredstva povezujejo za spodbujanje razvoja.
(2) S tem zakonom se izvršujejo določbe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1054/2003 z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L, št. 154, z dne 21. 6. 2003, str. 1 – v nadaljnjem besedilu: uredba EU o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot); Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (UL L, št. 130, z dne 25. 5. 1994, str. 1) in Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih (UL L, št. 161, z dne 26. 6. 1999, str. 1).
2. člen
(odgovornost za regionalni razvoj)
Država in samoupravne lokalne skupnosti so odgovorne za skladni regionalni razvoj.
3. člen
(cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja)
Cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja so:
– zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med posameznimi območji v državi,
– preprečevanje nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi,
– spodbujanje policentričnega razvoja poselitve in policentričnega gospodarskega razvoja,
– razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh razvojnih regijah, ob upoštevanju njihovih posebnosti,
– zniževanje stopnje brezposelnosti v razvojnih regijah oziroma povečanje zaposlenosti in odprava strukturnih neskladij na trgu dela,
– povečanje blagostanja prebivalstva v razvojnih regijah, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in njihovih posebnosti,
– krepitev socialnega kapitala in inovacijske sposobnosti v razvojnih regijah,
– ohranjanje in razvijanje kulturne identitete z ustvarjanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost in raznolikost, trajnostni razvoj kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin v razvojnih regijah,
– spodbujanje vseživljenjskega učenja v podporo zviševanja izobrazbene ravni prebivalstva in povečanja dostopa do izobraževanja in usposabljanja za vse,
– uveljavljanje celostnega pristopa pri razvoju podeželja,
– zmanjševanje razlik v kakovosti življenja ter ekonomski in socialni blaginji ob upoštevanju varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in zmanjševanje razlik v zdravju,
– uveljavljanje integriranih regionalnih strategij informacijske družbe,
– razvoj območij obeh avtohtonih narodnih manjšin in naselij romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter
– spodbujanje gospodarskega sodelovanja s Slovenci iz sveta.
4. člen
(načela spodbujanja skladnega regionalnega razvoja)
Načela spodbujanja skladnega regionalnega razvoja so:
– politika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: regionalna politika) kot obveznost vseh nosilcev odločanja ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja,
– celovitost izvajanja regionalne politike na celotnem ozemlju Republike Slovenije,
– povezovanje v okviru programov čezmejnega razvojnega povezovanja ter povezovanje regij znotraj širšega evropskega prostora,
– partnerstvo med državo in občinami ter javnim in zasebnim sektorjem pri določanju in uresničevanju razvojnih ciljev,
– usklajevanje med Vlado Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in razvojnimi zvezami občin pri načrtovanju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja,
– subsidiarnost, po kateri pri pripravi, izvajanju, nadzoru in vrednotenju programov spodbujanja skladnega regionalnega razvoja višja teritorialna raven opravlja le tiste razvojne naloge, ki jih ne morejo učinkovito opraviti nižje ravni,
– načelo solidarnosti,
– programsko usmerjanje razvojnih spodbud države in občin za namene, utemeljene v usklajenih regionalnih razvojnih programih in projektih,
– spremljanje in vrednotenje učinkov razvojnih spodbud po primerljivih evropskih metodologijah,
– nadzor zakonitosti postopkov dodeljevanja in trošenja razvojnih spodbud,
– sofinanciranje skladnega regionalnega razvoja iz državnega in občinskih proračunov, ter iz zasebnih in drugih virov,
– uresničevanje regionalnih razvojnih interesov v okviru instrumentov kohezijske politike EU in lastnih instrumentov regionalne politike v Republiki Sloveniji.
5. člen
(izrazi)
Izrazi uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:
– »razvojna regija« je funkcionalna ozemeljska enota za izvajanje regionalne politike, ki jo v enovito zaključeno prostorsko celoto združujejo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi ter na kateri je mogoče zagotoviti enake možnosti za skladen regionalni razvoj,
– »kohezijska regija« je funkcionalna ozemeljska enota za izvajanje skupnih nalog občin in države, še posebej v povezavi z izvajanjem kohezijske politike EU v Republiki Sloveniji,
– »kohezijska politika EU« je regionalna politika EU, ki obsega politiko strukturnih skladov in Kohezijskega sklada EU,
– »partnerji na ravni razvojne regije« so lahko zveze občin na ravni razvojne regije ali občine, združenja gospodarstva, sindikati, nevladne organizacije in drugi partnerji na ravni razvojne regije, ki preko regionalnega razvojnega sveta uresničujejo svoje razvojne interese,
– »Strategija regionalnega razvoja Slovenije« je dolgoročni strateški dokument države, ki v skladu s strategijo gospodarskega razvoja Slovenije in strategijo prostorskega razvoja Slovenije opredeljuje cilje regionalnega razvoja ter določa instrumente in politiko za doseganje teh ciljev,
– »regionalni razvojni program« je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti razvojne regije, določi razvojne prioritete regije in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v razvojni regiji,
– »izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa« je nabor usklajenih razvojnih projektov, ki predstavljajo uresničevanje regionalnega razvojnega programa,
– »območni razvojni program« je nabor povezanih razvojnih projektov, ki ga pripravi območno razvojno partnerstvo,
– »sektorski razvojni program« je dolgoročni izvedbeni dokument države, ki opredeljuje prednostne projekte in programe za doseganje ciljev razvojne strategije sektorja,
– »svet regije« je organ odločanja zveze občin ali občin na ravni razvojne regije,
– »regionalni razvojni svet« je usklajevalno telo za izvajanje regionalne politike na ravni razvojne regije,
– »območno razvojno partnerstvo« je pogodbeno, javno-zasebno, interesno in teritorialno sodelovanje občin, združenj gospodarstva, nevladnih organizacij in drugih partnerjev na določenem območju,
– »indeks razvojne ogroženosti« je relativni kazalec razvitosti razvojne regije, izračunan na podlagi ponderacije kazalcev razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti,
– »posebni ukrepi regionalne politike« so programi iz finančnih načrtov proračunskih uporabnikov, pristojnih za izvajanje regionalne politike na državni ravni za zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik ali odpravo strukturnih neskladij v posameznih prednostnih območjih regionalne politike,
– »regionalne spodbude« so spodbude, ki imajo pomemben vpliv na regionalni razvoj in jih proračunski uporabniki na državni ravni namenjajo za sofinanciranje projektov izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov,
– »projektno financiranje« je način povezovanja javnih in zasebnih sredstev, s katerim je mogoče izbrati, financirati in voditi razvojne projekte in izgradnjo razvojne infrastrukture na ravni države, razvojnih regij ali občin.
6. člen
(razvojne regije)
Razvojne regije se določijo na predlog vlade o teritorialni členitvi ozemlja Republike Slovenije na ravni NUTS 3 Evropski komisiji po postopku določenem z uredbo EU o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot.
7. člen
(kohezijske regije)
(1) Za izvajanje kohezijske politike EU in izvajanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država, se razvojne regije povezujejo v kohezijske regije.
(2) Kohezijske regije se določijo na predlog vlade o teritorialni členitvi ozemlja Republike Slovenije na ravni NUTS 2 Evropski komisiji po postopku določenem z uredbo EU o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot.
(3) Organ odločanja kohezijske regije je razvojni svet kohezijske regije.
(4) Razvojni svet kohezijske regije sestavljajo štirje predstavniki sveta regije in trije predstavniki regionalnega razvojnega sveta. Predstavniki regionalnega razvojnega sveta so en predstavnik delodajalcev, en predstavnik delojemalcev in en predstavnik nevladnih organizacij.
(5) Razvojni svet kohezijske regije sprejema odločitve pri pripravi in izvajanju programov EU na ravni kohezijske regije in opravlja druge naloge, povezane z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država.
(6) Pri izvajanju programov EU na ravni kohezijske regije opravlja naloge upravljanja enota organa, pristojnega za regionalni razvoj, v kohezijski regiji.
(7) Če zagotovi finančne vire, lahko država z zakonom prenaša naloge iz svoje pristojnosti, povezane z razvojem, na občine, te pa na kohezijsko regijo, če za to zagotovijo zakonsko podlago in finančne vire.
(8) Vlada določi način delovanja razvojnega sveta kohezijske regije.
8. člen
(zagotavljanje podatkov državne statistike)
Vlada zagotovi podatke državne statistike na ravni razvojnih regij in kohezijskih regij, ki so potrebni za izvajanje tega zakona.
II. OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE
9. člen
(temeljni programski dokumenti)
Oblikovanje in izvajanje regionalne politike temelji na naslednjih medsebojno usklajenih temeljnih programskih dokumentih: Strategiji razvoja Slovenije, Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Strategiji regionalnega razvoja Slovenije, Državnem razvojnem programu, programskih dokumentih za EU in regionalnih ter območnih razvojnih programih.
10. člen
(Strategija regionalnega razvoja Slovenije)
(1) S strategijo regionalnega razvoja Slovenije se za programsko obdobje Državnega razvojnega programa podrobneje opredelijo, z vidika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, cilji, politike in naloge določene s strategijo razvoja Slovenije in strategijo prostorskega razvoja Slovenije.
(2) Strategija regionalnega razvoja Slovenije določi:
– nabor prednostnih območij in posebnih ukrepov regionalne politike,
– način vključevanja regionalnih razvojnih programov v programske dokumente za EU in
– regionalno specifične cilje ter usmeritve ministrstev pri dodeljevanju posrednih regionalnih spodbud.
(3) Strategija regionalnega razvoja Slovenije je podlaga za pripravo regionalnih razvojnih programov.
(4) Cilji strategije regionalnega razvoja Slovenije se upoštevajo pri pripravi sektorskih razvojnih programov ministrstev, Državnega razvojnega programa, programskih dokumentov za EU in strateških prostorskih aktov Republike Slovenije.
(5) Strategijo regionalnega razvoja Slovenije sprejme vlada najmanj dve leti pred začetkom programskega obdobja na predlog ministra, pristojnega za regionalni razvoj, po predhodni predstavitvi v Državnem zboru Republike Slovenije in Državnemu svetu Republike Slovenije.
(6) Vlada poroča Državnemu zboru o uresničevanju tega zakona in strategije regionalnega razvoja Slovenije na sredini in na koncu programskega obdobja.
11. člen
(Državni razvojni program in programski dokumenti za EU)
(1) Strategija regionalnega razvoja Slovenije in zasnove regionalnih razvojnih programov so ena od podlag za določanje državnih razvojnih prioritet, glavnih programov in podprogramov Državnega razvojnega programa in programskih dokumentov za EU ter določanje obsega sredstev, ki se namenjajo za njihovo realizacijo.
(2) V Državnem razvojnem programu in programskih dokumentih za EU se, na podlagi strategije razvoja Slovenije, strategije regionalnega razvoja Slovenije, strategije prostorskega razvoja Slovenije, strategije trga dela in zaposlovanja, sektorskih razvojnih programov in zasnov regionalnih razvojnih programov opredelijo programi, ki spodbujajo skladen regionalni razvoj. Na predlog organa, pristojnega za regionalni razvoj, vlada v njih določi, na podlagi regionalno specifičnih ciljev, indikativni obseg regionalnih spodbud v posameznih letih programskega obdobja in v posameznih razvojnih regijah. Za določanje indikativnega obsega spodbud se uporablja indeks razvojne ogroženosti in število prebivalstva razvojne regije.
(3) Regionalni razvojni programi morajo biti usklajeni z državnim razvojnim programom. Državni razvojni program predstavlja dogovor med regijami in državo o regionalnem razvoju.
12. člen
(regionalni razvojni program)
(1) Z regionalnim razvojnim programom se uskladijo razvojni cilji na področju gospodarskega, socialnega, izobraževalnega, javno-zdravstvenega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja v razvojni regiji ter določijo instrumenti in viri za njihovo uresničevanje.
(2) Regionalni razvojni program sprejme svet regije najmanj leto in pol pred iztekom prejšnjega programskega obdobja.
(3) Regionalni razvojni program je sestavljen iz strateškega in programskega dela.
(4) Strateški del regionalnega razvojnega programa se lahko pripravi za več razvojnih regij skupaj.
(5) Sestavine strateškega dela regionalnega razvojnega programa so: analiza stanja in problemov razvoja, razvojna predvidevanja sektorskih razvojnih programov, skupna regionalna vizija, cilji in usmeritve ter razvojne prioritete regije.
(6) Sestavine programskega dela regionalnega razvojnega programa so: razvojni programi regionalnega pomena s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter navedbo predvidenih virov financiranja, sistemi spremljanja in vrednotenja, organiziranost za izvajanje regionalnega razvojnega programa in ocena vplivov na zdravje, okolje in enake možnosti.
(7) Regionalni razvojni programi obmejnih razvojnih regij vključujejo tudi programe čezmejnega sodelovanja in programe razvoja slovenske manjšine v zamejstvu. Regionalni razvojni programi regij, v katerih živijo avtohtoni narodni skupnosti in romska skupnosti, vključujejo programe razvoja območij na katerih živijo te skupnosti.
(8) Regionalni razvojni program predstavlja dogovor med zvezami občin ali občinami in vlado o razvoju regije v programskem obdobju.
(9) Vlada, na predlog ministrice, pristojne za regionalni razvoj oziroma ministra, pristojnega za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za regionalni razvoj), predpiše minimalno obvezno strukturo in metodologijo priprave in izvedbe regionalnega razvojnega programa ter določi načine spremljanja in vrednotenja učinkov regionalnega razvojnega programa, v skladu z metodološkimi navodili in načeli kohezijske politike EU.
(10) Regionalni razvojni program se uresničuje z izvedbenimi načrti regionalnega razvojnega programa.
13. člen
(območni razvojni program)
(1) Območni razvojni program se lahko pripravi na pobudo občin, ki so vključene v območno razvojno partnerstvo.
(2) Cilji območnega razvojnega programa in regionalnega razvojnega programa morajo biti usklajeni. Območni razvojni program je integralni del regionalnega razvojnega programa.
(3) Pri pripravi območnega razvojnega programa se smiselno uporabljajo določbe o pripravi regionalnega razvojnega programa.
(4) Območni razvojni program se uresničuje z izvedbenimi načrti območnega razvojnega programa, ki so sestavni deli izvedbenih načrtov regionalnega razvojnega programa.
(5) Območni razvojni programi in regionalni razvojni programi se pripravljajo sočasno.
14. člen
(območni razvojni program za varstveno območje ali območje v prestrukturiranju)
(1) Območni razvojni program se lahko pripravi na pobudo pristojnega ministrstva ali lokalnih skupnosti tudi za območje, ki je s posebnim predpisom s področja ohranjanja narave ali kulturne dediščine določeno kot varstveno območje in za območje, ki je s posebnim zakonom določeno kot območje v prestrukturiranju.
(2) Pristojna ministrstva in območni razvojni partnerji s pogodbo določijo finančne vire in medsebojna razmerja pri izvajanju območnega razvojnega programa za varstveno območje ali območje v prestrukturiranju.
(3) Usklajeno z območnim razvojnim programom za varstveno območje se praviloma pripravita regionalna zasnova prostorskega razvoja in načrt upravljanja varstvenega območja.
(4) Strokovne, tehnične in administrativne naloge pri pripravi in izvajanju območnega razvojnega programa in regionalne zasnove prostorskega razvoja za varstveno območje, opravlja pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki ima javno pooblastilo za izvajanje varstvenih nalog na varstvenem območju.
(5) Naloge pravne osebe iz prejšnjega odstavka pri pripravi in izvajanju območnega razvojnega programa se podrobneje določijo v pogodbi, sklenjeni med pravno osebo iz prejšnjega odstavka, pristojnim ministrstvom in območnimi razvojnimi partnerji.
15. člen
(območni razvojni program za območje, ki leži v dveh ali več razvojnih regijah)
(1) Območni razvojni program se lahko pripravi tudi za območje, ki leži v dveh ali več razvojnih regijah.
(2) Območni razvojni program iz prejšnjega odstavka se uresničuje z izvedbenimi načrti regionalnih razvojnih programov vključenih razvojnih regij.
16. člen
(izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa)
(1) Predlog izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa pripravi subjekt iz 29. člena tega zakona.
(2) Predlog izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa mora upoštevati Državni razvojni program in proračunske okvire. Praviloma mora biti pripravljen za tri leta in najmanj eno leto pred pričetkom prvega proračunskega leta, na katerega se nanaša.
(3) Izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo izvrševanje proračuna, javna naročila in nadzor nad državnimi pomočmi.
17. člen
(razmerja do strateških prostorskih aktov)
(1) Za razvojne regije se izdela regionalna zasnova prostorskega razvoja po postopku, predvidenem v zakonu o urejanju prostora.
(2) Regionalni razvojni programi, območni razvojni programi in izvedbeni načrti regionalnih razvojnih programov ter strateški in izvedbeni prostorski akti morajo biti usklajeni.
III. NOSILCI REGIONALNE POLITIKE
18. člen
(organ, pristojen za regionalni razvoj)
(1) Organ, pristojen za regionalni razvoj, v sodelovanju z drugimi ministrstvi, ki dodeljujejo regionalne spodbude, skrbi za oblikovanje nacionalnih ciljev regionalne politike in njihovo uresničevanje v okviru ekonomske politike vlade in kohezijske politike EU.
(2) Organ, pristojen za regionalni razvoj, ima na področju regionalnega razvoja naslednje naloge in pristojnosti:
– usklajuje regionalne spodbude ter določa in financira posebne ukrepe regionalne politike,
– vodi pripravo in nadzoruje ter koordinira izvajanje Državnega razvojnega programa,
– opravlja naloge organa upravljanja programov iz naslova kohezijske politike EU ter vodi pripravo sporazumov z EU, na podlagi katerih lahko Republika Slovenija prejema sredstva kohezijske politike EU,
– opravlja naloge povezane s procesi oblikovanja evroregij in drugih čezmejnih regionalnih razvojnih povezav,
– spodbuja poslovno in znanstveno raziskovalno sodelovanje s Slovenci iz sveta preko Razvojno poslovnega sveta za Slovence iz sveta,
– izvaja koordinacijo politike trajnostnega razvoja preko Sveta za trajnostni razvoj in njegovega sekretariata,
– predlaga vladi odločitve, ki jih ta sprejme za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in dolžnosti Republike Slovenije v Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja ter
– vzpostavi enotni informacijski sistem na področju spodbujanja regionalnega razvoja.
19. člen
(Svet za strukturno politiko)
(1) Svet za strukturno politiko je usklajevalno telo vlade, ki je odgovorno za usklajenost predlogov dokumentov za izvajanje regionalne politike in za usklajevanje državnih regionalnih spodbud ter spodbud iz sredstev kohezijske politike EU.
(2) Člani oziroma članice Sveta za strukturno politiko so ministri, ki dodeljujejo regionalne spodbude.
(3) Svet za strukturno politiko vodi minister, pristojen za regionalni razvoj. Administrativno in tehnično podporo Svetu za strukturno politiko zagotavlja organ, pristojen za regionalni razvoj.
(4) Vlada podrobneje predpiše sestavo, organizacijo in način opravljanja nalog Sveta za strukturno politiko.
20. člen
(Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja)
(1) Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: sklad) je javni finančni sklad, ki je namenjen trajnejšemu doseganju javnih ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja.
(2) Sklad posluje v skladu z določbami zakona, ki ureja javne sklade, in tega zakona.
(3) Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.
(4) Sklad dodeljuje in posreduje regionalne spodbude iz svojega namenskega premoženja in državnega proračuna na podlagi pogodb z neposrednimi proračunskimi uporabniki. Pri dodeljevanju spodbud sklad izvaja politiko spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in politiko razvoja podeželja. Proti sklepu sklada pri dodeljevanju regionalnih spodbud se lahko vloži pritožba na pristojni organ. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Pristojni organ mora o pritožbi odločiti v roku 60 dni s sklepom.
(5) Sklad izvaja promocijo projektnega financiranja in zagotavlja strokovno podporo pri izdaji ustreznih predpisov ter implementaciji projektnega financiranja.
(6) Pri dodeljevanju spodbud sklad sodeluje z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Agencijo Republike Slovenije za okolje in Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja z namenom zagotavljanja usklajene in celovite ponudbe nepovratnih in povratnih oblik razvojnih spodbud. Sklad sodeluje tudi s subjekti iz 29. člena tega zakona in s svojimi sredstvi spodbuja oblikovanje in delovanje regijskih finančnih shem.
(7) Sklad lahko sodeluje z drugimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami z namenom učinkovitejšega opravljanja nalog in krepitve finančnega potenciala za izvajanje finančnih spodbud in pri tem opravlja posle v tujem imenu za tuj račun ali v svojem imenu za tuj račun. Za take posle lahko zaračunava provizijo. Če opravlja take posle za ustanovitelja, do provizije sklad ni upravičen.
(8) Pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom, lahko sklad vlaga kapitalske naložbe v imenu Republike Slovenije in po postopku določenem v zakonu, ki ureja javne finance. Za upravljanje in razpolaganje s tako pridobljenimi kapitalskimi naložbami Republike Slovenije veljajo določbe zakona, ki ureja javne finance in Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 73/94 – ZODPH, 23/96, 47/97, 23/99 – ZSOVA, 119/00, 30/01 – ZODPH-C in 92/02 – ZDV-1).
21. člen
(instrumenti sklada za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja ter projektnega financiranja)
Instrumenti sklada za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja ter projektnega financiranja so:
– posojila,
– kapitalski vložki,
– sofinanciranje stroškov priprave študij izvedljivosti,
– sofinanciranje stroškov odobritve posojil,
– sofinanciranje stroškov garancij za najete kredite,
– sofinanciranje stroškov obresti,
– zagotavljanje garancij za najete kredite,
– zavarovanje kreditov,
– dodeljevanje nepovratnih sredstev,
– izvajanje animacije in usposabljanj za spodbujanje projektnega financiranja,
– nudenje tehnične pomoči neposrednim in posrednim uporabnikom državnega in občinskih proračunov pri izvajanju projektnega financiranja.
22. člen
(viri sredstev sklada)
(1) Sredstva za opravljanje dejavnosti sklada so predvsem:
– namensko premoženje sklada, ki ga zagotavlja ustanovitelj iz namenskih sredstev državnega proračuna,
– razvojna sredstva, ki jih zagotavlja ustanovitelj iz državnega proračuna za regionalne spodbude,
– stvarno državno premoženje, ki ga prenese ustanovitelj na sklad namensko za izvajanje instrumentov sklada,
– mednarodni viri,
– donacije.
(2) Namensko premoženje sklada se uporablja v skladu z določili zakona, ki ureja delovanje javnih skladov.
(3) Sredstva proračuna pridobiva sklad za izvajanje finančnih spodbud in drugih storitev, povezanih s spodbujanjem regionalnega razvoja, na podlagi pogodb z organom, pristojnim za regionalni razvoj in drugimi ministrstvi. Sredstva se uporabljajo za dodeljevanje nepovratnih sredstev za spodbujanje razvojnih naložb in za oblikovanje rezervacij za kritje rizikov iz naslova izdanih garancij, kreditnih tveganj in kapitalskih vložkov.
23. člen
(zveza občin na ravni razvojne regije)
(1) Za opravljanje razvojne funkcije na ravni celotne razvojne regije občine ustanovijo zvezo občin (v nadaljnjem besedilu: zveza).
(2) Naloge zveze so:
– sprejem regionalnega razvojnega programa,
– potrjevanje izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa,
– potrjevanje kriterijev za pripravo seznama prioritetnih regionalnih razvojnih projektov,
– imenovanje predstavnikov občin v regionalnem razvojnem svetu,
– imenovanje predstavnikov v razvojni svet kohezijske regije,
– določanje organiziranosti institucij na ravni razvojne regije ter ustanovitev in izvrševanje upravljavskih pravic v pravni osebi, ki izvaja naloge iz 29. člena tega zakona,
– sklenitev pogodbe o financiranju delovanja regionalnih institucij med zvezo ali občinami in z drugimi partnerji na ravni razvojne regije,
– nadzor nad delom subjekta iz 29. člena tega zakona,
– predstavljanje razvojne regije in sodelovanje z regijami drugih držav.
(3) Organ odločanja zveze je svet regije, sestavljen skladno s sprejetim statutom in določbami zakona o lokalni samoupravi, ki se nanašajo na svet zveze.
(4) Če občine ne ustanovijo zveze, lahko neposredno ustanovijo svet regije, ki izvaja naloge zveze iz drugega odstavka tega člena in ga sestavljajo župani občin v regiji. Župana lahko na seji sveta regije nadomešča pisno pooblaščeni namestnik.
(5) Kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona, se za ustanovitev in delovanje zveze občin uporabljajo določbe zakona, ki ureja lokalno samoupravo.
24. člen
(ustanovitev in naloge regionalnega razvojnega sveta)
(1) Regionalni razvojni svet ustanovi zveza. Če občine ne ustanovijo zveze, lahko neposredno ustanovijo regionalni razvojni svet.
(2) Naloge regionalnega razvojnega sveta so:
– sprejemanje sklepov o pripravi regionalnega razvojnega programa ter drugih odločitev v postopku njegove priprave,
– priprava predloga izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa,
– spremljanje in vrednotenje regionalnega razvojnega programa,
– imenovanje predstavnikov v razvojni svet kohezijske regije,
– sodelovanje v programskih svetih za pripravo regionalnih zasnov prostorskega razvoja na območju razvojne regije,
– imenovanje vodij odborov regionalnega razvojnega sveta,
– sprejem pravil svojega delovanja,
– obravnava drugih zadev regionalnega pomena.
25. člen
(sestava regionalnega razvojnega sveta)
(1) Člani regionalnega razvojnega sveta so:
– predstavniki zveze ali občin razvojne regije,
– predstavniki združenj gospodarstva na ravni razvojne regije,
– predstavniki sindikatov, nevladnih organizacij in predstavniki drugih partnerjev na ravni razvojne regije.
(2) Člani regionalnega razvojnega sveta so tudi:
– po en predstavnik upravljalcev zavarovanih območij narave in
– po en predstavnik italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti v razvojnih regijah, v katerih živijo te skupnosti.
(3) Število članov regionalnega razvojnega sveta se določi v ustanovitvenem aktu regionalnega razvojnega sveta. Število predstavnikov zveze ali občin iz prvega odstavka tega člena je enako številu predstavnikov združenj gospodarstva na ravni razvojne regije. Število predstavnikov sindikatov, nevladnih organizacij in drugih partnerjev na ravni razvojne regije znaša polovico števila predstavnikov občin.
(4) Na seje regionalnega razvojnega sveta so stalno vabljeni tudi predstavniki ministrstev, ki sodelujejo pri izvedbi regionalnega razvojnega programa.
(5) Predstavnike zveze ali občin imenuje svet regije. Predstavnike gospodarstva, sindikatov, nevladnih organizacij in zavodov ter skladov, imenujejo njihovi organi oziroma organi zbornic in drugih interesnih združenj, v katera se združujejo, v skladu z aktom o ustanovitvi regionalnega razvojnega sveta. Italijanska in madžarska narodna skupnost ter romska skupnost imenujejo svoje predstavnike.
26. člen
(delovanje regionalnega razvojnega sveta)
(1) Regionalni razvojni svet prične z delom, če je na prvi seji navzočih več kot polovica članov s potrjenimi mandati.
(2) Mandat regionalnega razvojnega sveta je vezan na programsko obdobje za katerega se pripravlja Državni razvojni program in regionalni razvojni program. Postopek imenovanja novih članov regionalnega razvojnega sveta se prične dve leti pred iztekom programskega obdobja. Člani morajo biti imenovani najkasneje šest mesecev pred iztekom programskega obdobja.
(3) Regionalni razvojni svet ima predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in podpredsednika oziroma podpredsednico (v nadaljnjem besedilu: podpredsednik). Predsednika in podpredsednika regionalnega razvojnega sveta izvolijo člani regionalnega razvojnega sveta izmed sebe z večino glasov vseh članov. Predsednik predstavlja regionalni razvojni svet ter vodi njegovo delo. Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu in opravlja naloge iz njegove pristojnosti, za katere ga pooblasti.
27. člen
(odbori regionalnega razvojnega sveta)
(1) Regionalni razvojni svet ima odbore za človeške vire, za infrastrukturo, okolje in prostor, za gospodarstvo in za razvoj podeželja. Odbore regionalnega razvojnega sveta vodijo vodje odborov, ki so člani regionalnega razvojnega sveta in jih imenuje regionalni razvojni svet.
(2) Člani odborov regionalnega razvojnega sveta so predstavniki subjekta iz 29. člena tega zakona, občin, območne enote Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, območne zbornice Gospodarske zbornice Slovenije, območne obrtne zbornice, območnega Kmetijsko gozdarskega zavoda v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, regionalnega zavoda za zdravstveno varstvo, regijskih študijskih središč, upravljavcev zavarovanih območij narave in drugih izpostav ministrstev oziroma institucij, ki delujejo na regionalni ravni in izrazijo interes za sodelovanje v odborih.
(3) Odbori regionalnega razvojnega sveta sodelujejo pri pripravi regionalnega razvojnega programa in pripravljajo izvedbene načrte regionalnega razvojnega programa na njihovih področjih dela.
28. člen
(financiranje institucij na regionalni ravni)
(1) Naloge na regionalni ravni, ki so v javnem interesu, se delno financirajo iz državnega proračuna kot regionalna spodbuda. Obseg financiranja iz državnega proračuna se določi na podlagi dejanskega obsega programa po merilih in kriterijih, ki jih določi minister, pristojen za regionalni razvoj, upoštevaje indeks razvojne ogroženosti ter druge omejitvene dejavnike razvoja. Sredstva se zagotavljajo v obliki transferja sredstev na podlagi pogodbe, ki jo skleneta organ, pristojen za regionalni razvoj, in zveza oziroma subjekt iz 29. člena tega zakona, če zveza ni ustanovljena. Pogoj za sklenitev pogodbe je, da zveze ali občine in drugi partnerji na ravni razvojne regije sklenejo pogodbo o zagotavljanju razlike sredstev, potrebnih za opravljanje nalog, ki so v javnem interesu.
(2) Sredstva državnega proračuna iz prejšnjega odstavka se zbirajo na računu zveze oziroma subjekta iz 29. člena tega zakona, če zveza na ravni razvojne regije ni ustanovljena.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka, vodi subjekt iz 29. člena tega zakona ločene računovodske evidence za sredstva, namenjena opravljanju nalog v javnem interesu.
29. člen
(subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni)
(1) Za izvajanje splošnih razvojno pospeševalnih nalog v regiji in zagotavljanje strokovne, tehnične in administrativne podpore za delovanje sveta regije in regionalnega razvojnega sveta ustanovijo zveza ali občine zavod ali drugo pravno organizacijsko obliko. Medsebojna razmerja med zvezo ali občinami ter subjektom iz prejšnjega stavka se določijo s pogodbo.
(2) Organ, pristojen za regionalni razvoj, vodi evidenco subjektov iz prejšnjega odstavka.
(3) Minister, pristojen za regionalni razvoj, s podzakonskim predpisom določi način vodenja evidence subjektov iz prvega odstavka tega člena, minimalne pogoje za opravljanje nalog subjekta iz prvega odstavka tega člena in obvezne elemente akta o ustanovitvi subjekta iz prvega odstavka tega člena ter pogodbe o izvajanju njegovih nalog, ki so v javnem interesu.
30. člen
(delovanje in naloge spodbujanja regionalnega razvoja, ki se opravljajo v javnem interesu)
(1) Naloge spodbujanja regionalnega razvoja, ki se opravljajo v javnem interesu so:
– priprava regionalnega razvojnega programa,
– strokovne naloge pri usklajevanju regionalnega razvojnega programa z državnimi dokumenti razvojnega načrtovanja,
– priprava izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa in njegovo usklajevanje z državnim in občinskimi proračuni,
– spremljanje, poročanje in nadzor izvajanja regionalnih razvojnih programov in območnih razvojnih programov, vključno z izdelavo ocen vplivov na zdravje, okolje in enake možnosti,
– informiranje in svetovanje ter pomoč pri pripravi regionalnih projektov,
– usklajevanje dela območnih in lokalnih razvojnih organizacijskih oblik ter enot nacionalnih in regionalnih javnih institucij, ki sodelujejo pri pripravi in izvajanju regionalnega razvojnega programa,
– splošne, informativne, svetovalne in pospeševalne naloge pri spodbujanju razvoja regije,
– promocija razvojne regije in investicij v razvojni regiji,
– tehnična, strokovna in administrativna podpora delovanju zveze in regionalnega razvojnega sveta,
– sodelovanje pri pripravi Strategije regionalnega razvoja Slovenije in Državnega razvojnega programa,
– svetovanje in pomoč pri prijavi projektov na razpise za dodeljevanje regionalnih spodbud,
– administrativne, strokovne in tehnične naloge pri pripravi in izvedbi skupnih razvojnih projektov iz regionalnih razvojnih programov,
– izvajanje razpisov za projekte iz izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa,
– vzpostavljanje regijske garancijske in mikro kreditne sheme ter drugih regijskih finančnih shem,
– vzpostavljanje regijskih poslovnih con in pripadajoče razvojne infrastrukture,
– vzpostavljanje regijskih štipendijskih shem ter regijskih višje in visokošolskih študijskih središč v povezavi s potrebami gospodarstva v regiji,
– organiziranje in koordinacija drugih nalog v javnem interesu s področja regionalne politike po predhodni potrditvi s strani organa, pristojnega za regionalni razvoj.
(2) Pri sofinanciranju regijskih štipendijskih shem in drugih regijskih finančnih shem ter skupnih razvojnih projektov občin se lahko izjemoma uporabljajo predplačila na podlagi predloga ministra, pristojnega za regionalni razvoj, in sicer v skladu z določbami 52. člena Zakona o javnih financah.
(3) Informacijski sistem subjekta iz 29. člena tega zakona se vključi v informacijski sistem organa, pristojnega za regionalni razvoj.
31. člen
(območno razvojno partnerstvo)
(1) Območno razvojno partnerstvo je pogodbeno, javno-zasebno in interesno sodelovanje občin, združenj gospodarstva, nevladnih organizacij in drugih partnerjev na določenem območju.
(2) V pogodbi med partnerji se določijo cilji območnega razvojnega partnerstva, medsebojne pravice in dolžnosti partnerjev, organiziranost ter naloge pri pripravi in izvedbi območnega razvojnega programa.
(3) Naloge območnega razvojnega partnerstva, ki so v javnem interesu, se financirajo v okviru izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa na način, določen v 28. členu tega zakona.
IV. DRŽAVNE SPODBUDE ZA SKLADNI REGIONALNI RAZVOJ
32. člen
(zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja)
Država spodbuja skladen regionalni razvoj z razvojem mreže regionalnih institucij, investicijami državnega pomena in dodeljevanjem regionalnih spodbud.
33. člen
(viri spodbud za skladni regionalni razvoj)
(1) Viri državnih spodbud za skladni regionalni razvoj so javna sredstva, ki zajemajo tudi razvojna sredstva EU.
(2) Obseg regionalnih spodbud se v državnih proračunih povečuje postopoma in doseže 1,5% bruto domačega proizvoda v programskem obdobju 2007–2013.
(3) Obseg posebnih ukrepov regionalne politike iz 35. člena tega zakona se v državnih proračunih povečuje postopoma in doseže 0,25% bruto domačega proizvoda v programskem obdobju 2007–2013.
34. člen
(dodeljevanje regionalnih spodbud)
(1) Regionalne spodbude se dodeljujejo vsem razvojnim regijam, upoštevaje prioritete, izhajajoče iz njihovih regionalnih razvojnih programov.
(2) Proračunski uporabniki upoštevajo prednostna območja dodeljevanja spodbud pri pripravi svojih programov in v razpisnih merilih javnih razpisov. Pri programskem financiranju dodelijo prednostnim območjem ustrezno večji obseg sredstev oziroma pripravijo posebne ukrepe in sheme državnih pomoči za posamezna prednostna območja. Pri javnih razpisih določijo pri izboru dodatne točke projektom, ki prihajajo iz prednostnih območij.
(3) Regionalne spodbude tržnim subjektom, ki imajo značaj državnih pomoči, se dodeljujejo v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči.
(4) Regionalne spodbude, ki nimajo značaja državnih pomoči, se praviloma dodeljujejo na programski način za namene, opredeljene v regionalnih razvojnih programih na podlagi ciljev posameznih pristojnih ministrstev. Projekti morajo izkazati regionalni pomen in vpliv na ustvarjanje novih delovnih mest ali izboljšanje stanja okolja.
(5) S sklepom vlade se na predlog ministra, pristojnega za regionalni razvoj, za programsko obdobje Državnega razvojnega programa sprejme pregled regij, razvrščenih po stopnji razvitosti. Pri razvrščanju regij po stopnji razvitosti se uporablja indeks razvojne ogroženosti.
(6) Na podlagi ciljev Državnega razvojnega programa in programskih dokumentov za EU, pripravijo sveti regij izvedbene načrte regionalnih razvojnih programov. Vlada pri določitvi predloga proračuna neposrednih proračunskih uporabnikov, ki dodeljujejo regionalne spodbude, upošteva tudi izvedbene načrte regionalnih razvojnih programov.
(7) Na predlog ministra, pristojnega za regionalni razvoj, sprejme vlada podrobnejše pogoje, merila in postopek za dodeljevanje regionalnih spodbud, upoštevaje določila kohezijske politike EU.
(8) Projekti, ki se nanašajo na javne investicije in se uvrščajo v izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa, morajo biti pripravljeni za začetek izvajanja takoj po odobritvi sredstev ter morajo izpolnjevati kriterije, ki jih določijo pristojna ministrstva.
35. člen
(posebni ukrepi regionalne politike)
(1) Posebni ukrepi regionalne politike se izvajajo kot posebne regionalne spodbude v prednostnih območjih, ki najbolj zaostajajo v razvoju, ali se soočajo z velikimi strukturnimi problemi, za razvoj regijskih razvojnih instrumentov in shem za financiranje priprave projektov in za vzpostavljanje decentralizirane razvojne funkcije države.
(2) Prednostna območja in ukrepi iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi znotraj razvitejših razvojnih in kohezijskih regij.
(3) V finančnih načrtih organa, pristojnega za regionalni razvoj, in sklada se določi vrsto posebnih ukrepov v posameznih območjih iz prvega in drugega odstavka tega člena in obseg sredstev za njihovo financiranje.
36. člen
(oblike regionalnih spodbud)
Spodbude se dodeljujejo v obliki:
– subvencij,
– ugodnih posojil,
– poroštev,
– davčnih oprostitev in olajšav, kot so določene z davčnimi predpisi,
– kapitalskih vložkov,
– prenosa državnega premoženja v upravljanje javnim skladom, z namenom vlaganja tega premoženja v regionalne razvojne projekte,
– prenosa državnega premoženja v last, posest ali upravljanje občinam in zvezam občin z namenom uporabe tega premoženja v razvojne namene.
37. člen
(prenos državnega premoženja v last, posest ali upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim)
(1) Premičnine in nepremičnine ter finančno premoženje v lasti države (v nadaljnjem besedilu: premoženje) se lahko s sklepom vlade brezplačno prenese v last ali upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim, z namenom vlaganja tega premoženja v razvojne programe.
(2) Na predlog ministra, pristojnega za regionalni razvoj, vlada podrobneje določi postopek prenosa premoženja iz prejšnjega odstavka.
38. člen
(regionalne državne pomoči)
Regionalne spodbude, ki imajo značaj regionalnih državnih pomoči, se dodeljujejo v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči. Vlada z uredbo določi kriterije in pogoje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči, upoštevaje določila politike državnih pomoči v EU.
V. POSTOPEK ZA IZVAJANJE PROJEKTNEGA FINANCIRANJA
39. člen
(uporaba določb V. poglavja)
Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov (v nadaljevanju: uporabnik) morajo izvajati projektno financiranje v skladu z določbami tega zakona.
1. SPLOŠNE DOLOČBE
40. člen
(varstvo zaupnosti)
(1) Uporabnik mora varovati kot zaupne podatke iz vloge ali druge podatke, pridobljene v postopku, in jih brez interesentovega soglasja ne sme razkriti konkurentom ali javnosti, razen pod pogoji, določenimi v zakonu.
(2) Uporabnik lahko določi, da morajo vsi, kateri so prejeli razpisno dokumentacijo, upoštevati zaupno naravo posameznih podatkov.
41. člen
(jezik)
(1) Uporabnik pripravi razpisno dokumentacijo in vodi postopek v slovenskem jeziku. Interesent predloži vlogo v slovenskem jeziku.
(2) Uporabnik lahko, poleg razpisne dokumentacije v slovenskem jeziku, dovoli tudi uporabo tujih jezikov. V tem primeru pripravi razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije tudi v tujem jeziku. Uporabnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo interesenti predložiti svoje vloge delno ali v celoti tudi v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo. Če uporabnik dovoli, da interesent predloži del dokumentacije tudi v tujem jeziku, mora uporabnik navesti, kateri del vloge je lahko v tujem jeziku.
(3) Uporabnik mora navesti tuj jezik, v katerem lahko interesent predloži vlogo.
(4) Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja razpisna dokumentacija v slovenskem jeziku ali vloga v slovenskem jeziku.
(5) Glede uporabe jezika na dvojezičnih območjih, kjer živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
42. člen
(denarna enota)
(1) Vrednosti v razpisnih in pogodbenih dokumentih morajo biti navedene v slovenskih tolarjih.
(2) Uporabnik lahko določi, da interesenti v svoji vlogi navedejo tudi vrednost v drugih valutah. Pri tem mora uporabnik navesti, da se za preračun v slovenske tolarje uporabi srednji tečaj Banke Slovenije, veljaven na dan odpiranja vlog.
(3) V primeru, da smejo interesenti predložiti vloge tudi v drugi valuti, mora uporabnik v razpisni dokumentaciji navesti, v katerih valutah je možno predložiti vlogo.
43. člen
(strokovna komisija)
(1) Uporabnik imenuje strokovno komisijo, katero sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti izkušnje, ki omogočajo strokovno presojo vlog.
(2) Kadar je uporabnik ali eden od uporabnikov država ali na podlagi posebnega zakona pravna oseba javnega prava, ki jo je ustanovila država, lahko imenuje enega od članov strokovne komisije minister, pristojen za finance. Organ uporabnika, pristojen za vodenje postopka, obvesti ministra, pristojnega za finance, o svoji nameri imenovati strokovno komisijo, minister, pristojen za finance, pa mora v ta organ, najkasneje v 15 dneh od prejema obvestila, imenovati člana strokovne komisije ali obvestiti ta organ, da člana ne bo imenoval.
(3) Predsednik in člani komisije ne smejo biti z interesentom, njegovim članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala ali v izvenzakonski skupnosti. Uporabnik v komisijo ne sme imenovati osebe, ki je bila zaposlena pri interesentu ali je kako drugače delala za interesenta, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni preteklo tri leta.
(4) Uporabnik mora na predlog predsednika ali člana komisije, na zahtevo interesenta ali na lastno pobudo imenovati novega predsednika ali člana takoj, ko izve za izločitveni razlog ali, če izve za okoliščine, ki izražajo dvom o objektivni presoji komisije.
(5) Če uporabnik po tem, ko so interesenti dvignili razpisno dokumentacijo, spremeni sestavo komisije, mora o tem obvestiti vse, ki so razpisno dokumentacijo dvignili.
2. PREDHODNI POSTOPEK
44. člen
(predhodni postopek pri projektnem financiranju)
(1) Uporabnik mora pred začetkom projektnega financiranja izvesti predhodni postopek. Sklep o uvedbi predhodnega postopka izda uporabnik na lastno pobudo ali na podlagi vloge o zainteresiranosti. Vlogo o zainteresiranosti lahko vloži pravna ali fizična oseba, ki ima interes za vlaganja zasebnih sredstev v javni projekt.
(2) Namen predhodnega postopka je, da se skladno z načelom o sodelovanju zasebnih in javnih sredstev pri spodbujanju razvoja ugotovi, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični, okolje varstveni in ostali pogoji za izvedbo postopka.
(3) Oseba, ki je podala vlogo o zainteresiranosti, ima v nadaljnjem postopku na podlagi javnega poziva enake pravice kot ostali interesenti.
(4) Če so vlogi o zainteresiranosti priloženi dokumenti, kateri celovito predstavljajo pravne, ekonomske, tehnične, okolje varstvene ali ostale pogoje za izvedbo postopka ali pomenijo kako drugače izvirno idejno rešitev, lahko uporabnik odloči o njihovem odkupu.
(5) Če uporabnik na podlagi vloge interesenta ne uvede predhodnega postopka, niti ne doseže z interesentom soglasja o odkupu dokumentov, mu je dolžan dokumente vrniti. V tem primeru ohrani interesent vse pravice na dokumentih priloženih vlogi o zainteresiranosti.
3. POSTOPEK IZBIRE
45. člen
(postopek izbire)
(1) Uporabnik izbere projekt na podlagi javnega poziva, izdelane študije izvedljivosti projekta in po postopku določenem v tem zakonu.
(2) Postopki izbire so:
– odprti postopek,
– postopek s pogajanji.
(3) Uporabnik izvede odprti postopek v primeru, ko je predmet projekta enostavnejši in ko lahko vnaprej sam določi tehnične in druge pogoje za izvajanje projekta.
(4) Uporabnik izvede postopek s pogajanji v primeru, kadar ne more vnaprej natančneje določiti pogojev in vsebine projekta, ker za doseganje ciljev določenih v projektu obstaja več različnih načinov izpolnitve.
46. člen
(izjeme)
Projekt se lahko izbere brez objave javnega poziva v naslednjih primerih:
– če tako določa poseben zakon,
– za dejavnosti ali programe, ki so tajni, v skladu s predpisi o varovanju tajnih podatkov, če bi bilo z javno objavo ali pozivom onemogočeno varovanje njihove tajnosti,
– kadar nastopijo razlogi, ki jih uporabnik ni mogel predvideti in jih ni mogoče pripisati uporabniku in ki ne dopuščajo, da se izvede postopek na podlagi javnega poziva,
– ko obstaja le en možni izvajalec projekta.
47. člen
(javni poziv)
(1) Javni poziv mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Uporabnik sme objaviti javni poziv tudi v drugih sredstvih obveščanja, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Objava javnega poziva mora vsebovati zlasti:
– navedbo in sedež uporabnika,
– pravno podlago za izvedbo javnega poziva,
– predmet poziva in število projektov, ki se sofinancirajo ali se v njih želi pritegniti zasebna sredstva,
– navedba pogojev in meril,
– okvirno višino sredstev, ki so na razpolago ali se želijo pritegniti,
– postopek izbire,
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
– rok za predložitev vlog,
– naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja vlog,
– rok, v katerem bodo interesenti obveščeni o izidu javnega poziva.
(4) Uporabnik lahko v javnem pozivu, poleg podatkov iz prejšnjega odstavka, objavi, glede na predmet poziva, tudi druge podatke.
(5) Uporabnik določi takšen rok za predložitev vlog, kateri, glede na postavljene zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije, omogoča izdelavo kakovostnih vlog.
(6) Če uporabnik v javnem pozivu ne določi drugače, začne rok teči od dneva objave javnega poziva v Uradnem listu Republike Slovenije.
48. člen
(učinek vlog)
(1) Vsebina vloge veže interesenta do roka, določenega v razpisni dokumentaciji.
(2) Interesent lahko vlogo umakne, jo dopolni ali zamenja do poteka roka za oddajo vlog.
49. člen
(razpisna dokumentacija)
(1) Uporabnik mora na dan objave javnega poziva omogočiti vsem zainteresiranim vpogled v razpisno dokumentacijo in jo predati vsakomur, ki vplača zahtevani znesek.
(2) Izjemoma lahko uporabnik objavi javni poziv brez razpisne dokumentacije, če ta, glede na naravo predmeta in njegovo podrobno urejenost, v objavi javnega poziva ni potrebna.
(3) Uporabnik mora seznam oseb, katerim je posredoval razpisno dokumentacijo, varovati kot uradno skrivnost.
(4) Razpisna dokumentacija mora vsebovati vse potrebno, da se na njeni podlagi lahko podajo popolne vloge.
(5) Razpisna dokumentacija mora vsebovati zlasti:
– datum objave javnega poziva,
– podatke o projektu,
– višina sredstev, ki so na razpolago ali se želijo pritegniti,
– navodila za pripravo in predložitev vloge,
– postopek izbire,
– pogoje, katere mora izpolnjevati interesent,
– opredelitev predmeta,
– pogoje za izvajanje projekta,
– merila za izbiro,
– dokazila za izpolnjevanje pogojev in ostalih okoliščin,
– zavarovanja za resnost ponudbe iz vloge in za izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe,
– rok za oddajo vloge,
– rok do katerega vloga zavezuje interesenta,
– rok za sprejem in vročitev sklepa o izbiri.
(6) Glede na predmet projekta lahko razpisna dokumentacija vsebuje tudi:
– tehnično dokumentacijo, skice in načrte,
– elaborate o tehničnih, ekonomskih, okolje varstvenih in drugih pogojih za sofinanciranje projekta,
– gradbeno dovoljenje ter tehnično dokumentacijo, če gre za gradnjo objekta,
– vrsto, tehnične značilnosti in opise posameznih storitev in blaga,
– navedbo tujega jezika v katerem se lahko poda vloga ali del vloge,
– tuje valute v katerih se lahko navajajo vrednosti,
– ime osebe, ki je pri uporabniku pooblaščena za sprejem pisnih sporočil ali zahtevkov v zvezi s postopkom izbire,
– kraj in čas morebitnega ogleda,
– pogoje za predložitev skupne vloge,
– določbe pogodbe, katere enostransko vnaprej določi uporabnik.
50. člen
(nedovoljeni pogoji in merila)
Pri opisu predmeta projekta in ostalih zahtev, uporabnik ne sme navajati tehničnih zahtev ali drugih lastnosti, patentov, blagovnih znamk, vzorcev, modelov, državne pripadnosti, izvora blaga in storitev ali podobno, kar bi, v nasprotju z zakonom, neupravičeno izločalo posameznega interesenta ali posameznemu interesentu omogočalo neupravičeno prednost.
51. člen
(pogoji za izbiro)
(1) Uporabnik mora kot pogoj za izbiro zahtevati od interesenta, da predvsem dokaže:
– da ima predpisana dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki so povezane s predmetom projekta,
– da je finančno sposoben in ustrezno organiziran,
– da ima zadostne kadrovske in tehnične zmogljivosti.
(2) Uporabnik v razpisni dokumentaciji navede, katere vrste dokazil zahteva v zvezi s pogoji iz prejšnjega odstavka.
(3) Več oseb lahko predloži skupno vlogo, če ni v razpisni dokumentaciji določeno drugače. V primeru skupne vloge, sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni skupni vlogi. Pojem povezana družba se presoja po zakonu o gospodarskih družbah.
(4) Uporabnik lahko v razpisni dokumentaciji določi posebne pogoje za predložitev skupne vloge. V razpisni dokumentaciji lahko tudi določi, da se morajo v primeru, da je skupna vloga več oseb izbrana kot najugodnejša, te pred sklenitvijo pogodbe povezati v določeno pravno organizacijsko obliko.
52. člen
(samo ena vloga istega interesenta)
(1) Vsak interesent sme predložiti na javni poziv samo eno vlogo.
(2) Interesent sme v svoji vlogi podati poleg osnovne tudi alternativno vsebino, razen če razpisna dokumentacija to prepoveduje.
53. člen
(merila za izbiro)
(1) Uporabnik mora v razpisni dokumentaciji določiti merila, ki bodo uporabljena pri vrednotenju vlog, način uporabe meril in pomen posameznega merila,.
(2) Merila morajo biti smiselno povezana s predmetom projekta, prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju interesentov in omogočati gospodarno izbiro. Gospodarno izbiro omogočajo tehnična in finančna merila.
(3) Odvisno od predmeta projekta, lahko uporabnik določi naslednja tehnična merila:
– tehnične rešitve,
– učinkovitost izvajanja projekta,
– kvaliteto storitev in ukrepe za njihovo nemoteno izvajanje,
– možnosti za družbeni in ekonomski razvoj,
– okolje varstvene vplive,
– reference pri izvajanju primerljivih dejavnosti.
(4) Odvisno od predmeta projekta, lahko uporabnik določi naslednja finančna merila:
1. vložek uporabnika in interesenta za izvajanje projekta,
2. višino plačila s strani tretjih oseb,
3. višino stroškov potrebnih za izvajanje projekta,
4. rok zaključka projekta.
54. člen
(pojasnjevanje, spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije)
(1) Dodatna pojasnila o vsebini razpisne dokumentacije poda uporabnik le na podlagi pisne zahteve osebe, kateri je bila izročena razpisna dokumentacija. Pisna zahteva za pojasnitev se mora podati najpozneje pet dni pred potekom roka za oddajo vlog.
(2) Uporabnik mora posredovati pisni odgovor v najkrajšem času in sicer tako, da isto obvestilo sočasno posreduje tudi vsem ostalim, katerim je bila izročena razpisna dokumentacija. Iz obvestila ne sme biti razvidno, kdo je pojasnilo zahteval in komu vse je obvestilo posredovano.
(3) Uporabnik sme spremeniti razpisno dokumentacijo le do roka za oddajo vlog.
(4) Če uporabnik spremeni razpisno dokumentacijo, mora o spremembi obvestiti vse, katerim je bila razpisna dokumentacija izročena.
(5) Če spremenjena razpisna dokumentacija terja daljši rok za pripravo vlog, mora uporabnik podaljšati rok za predložitev vlog.
55. člen
(javno odpiranje)
(1) Odpiranje vlog je javno.
(2) Uporabnik vlog, ki niso predložene v skladu z javnim pozivom, ne odpre, temveč jih vrne pošiljatelju.
(3) Na javnem odpiranju se vodi zapisnik. Vanj se vpišejo morebitne pripombe predstavnikov interesentov o poteku javnega odpiranja in vsebini vlog. Uporabnik vroči zapisnik o javnem odpiranju v osmih dneh vsem interesentom.
56. člen
(pregled in vrednotenje)
(1) Po končanem javnem odpiranju strokovna komisija iz 43. člena tega zakona pregleda vloge in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje.
(2) Komisija sme zahtevati od interesentov pojasnila, da bi si pomagala pri pregledu, primerjavi in vrednotenju vlog. Pri tem pa ne sme dovoliti, da bi interesent dopolnjeval ali kakorkoli spreminjal svojo vlogo. Posebej ne sme dovoliti, da bi spreminjal tiste dokumente iz vloge, ki vplivajo na višje vrednotenje vloge posameznega interesenta.
(3) Komisija sme v soglasju z interesentom popraviti le računske napake, ki jih odkrije pri pregledu.
(4) Komisija vloge, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev zavrže.
(5) Po končanem pregledu in vrednotenju, komisija sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve ter razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom, oziroma kakšen je njihov vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom v primeru, da se na javnem pozivu podeli več projektov.
(6) Komisija posreduje poročilo organu uporabnika, ki vodi postopek izbire projektov.
(7) Minister, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, predpiše natančnejšo vsebino poročila.
57. člen
(izločitev že izbranega kandidata)
(1) Uporabnik sme v sklepu o izbiri določiti samo tistega interesenta, ki najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma tiste interesente po vrstnem redu, ki najbolj ustrezajo postavljenim merilom.
(2) Uporabnik sme vse do sklenitve pogodbe izločiti interesenta, ki najbolj ustreza postavljenim merilom, in izbrati naslednjega na ocenjevalni lestvici le v primeru, če se utemeljeno izkaže, da prvi interesent ne bo mogel izpolnjevati obveznosti iz pogodbe.
(3) Utemeljeno je izkazano, da interesent ne bo mogel izpolnjevati obveznosti iz pogodbe, če je proti njemu uveden stečajni postopek, postopek likvidacije ali prisilne poravnave, če nima poravnanih svojih obveznosti iz naslova davkov in drugih dajatev, določenih z zakonom, in če se izkaže, da je vlogi predložil neresnične podatke o izpolnjevanju bistvenih zahtev.
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena je dovoljena obnova postopka.
58. člen
(zavrnitev vseh vlog)
(1) Kljub objavi javnega poziva, uporabnik ni zavezan, da izbere interesenta.
(2) Če uporabnik v postopku izbire ne izbere nobenega interesenta, o tem izda poseben sklep, s katerim se postopek izbire konča. V izreku tega sklepa se navedejo vsi interesenti, katerih vloge so bile zavrnjene. Razloge za zavrnitev vlog mora uporabnik utemeljiti v obrazložitvi sklepa.
(3) Glede pravnih sredstev in upravnega spora zoper sklep iz prejšnjega odstavka, se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za sklep o izbiri projekta.
59. člen
(razpisna dokumentacija v postopku s pogajanji)
(1) V razpisni dokumentaciji uporabnik določi cilje in zahteve za izvajanje projekta in tiste okoliščine v zvezi s projektom, ki se v nadaljnjem postopku s pogajanji ne bodo spreminjale.
(2) V razpisni dokumentaciji uporabnik določi:
1. da se bo v nadaljnjem postopku pogajal istočasno z vsemi, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije, ali
2. da se bo v nadaljnjem postopku pogajal istočasno z določenim številom interesentov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje; če omeji število interesentov, mora določiti njihovo število in merila za izbiro omejenega števila, ali
3. da se bo pogajal le s prvo uvrščenim interesentom na ocenjevalni lestvici, z naslednjim oziroma naslednjimi pa le, če pogajanja s prvim ne bi bila uspešna. V tem primeru mora v razpisni dokumentaciji določiti merila za določitev ocenjevalne lestvice.
60. člen
(potek postopka)
(1) V postopku s pogajanji lahko vsi tisti interesenti, ki so pozvani k pogajanjem, dopolnjujejo in spreminjajo svoje vloge.
(2) Če se uporabnik istočasno pogaja z več interesenti, jih po zaključku pogajanj pozove, da do določenega dne podajo svoje dokončne vloge o elementih, ki so bili predmet pogajanj. Predloge uporabnik vrednoti po merilih iz razpisne dokumentacije.
(3) V postopku s pogajanji mora uporabnik posebej skrbeti, da je vsem interesentom zagotovljen enakopraven položaj, in da sam ali kdo od interesentov ne sporoči drugemu interesentu kakršnihkoli podatkov o tehničnih, cenovnih ali drugih pogojih brez pristanka interesenta.
(4) Uporabnik po končanih pogajanjih vroči sklep o izbiri projekta vsem, ki so podali vloge.
61. člen
(postopek izdaje sklepa o izbiri)
Neposredno pred izdajo sklepa o izbiri se interesente seznani s potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter se jim določi rok, ki ne sme biti daljši od 15 dni, da podajo svoje pripombe. O pripombah odloči strokovna komisija iz 43. člena tega zakona. Če v tem roku pripombe niso podane, se šteje, da nimajo pripomb.
62. člen
(oblika in vročitev sklepa o izbiri)
(1) O izbiri se odloči s sklepom. V izreku sklepa o izbiri se navede interesenta, ki je bil izbran ter interesente, katerih vloge so bile zavrnjene.
(2) V obrazložitvi sklepa o izbiri se navede tudi razloge za zavrnitev, če je bil izveden postopek izbire ter razloge za zavrnitev in ugoditev pripomb.
(3) Sklep o izbiri se vroči vsem interesentom. Uporabnik mora hkrati s sklepom pozvati izbranega interesenta k podpisu pogodbe. Če se izbrani interesent v osmih dneh od prejema pisnega poziva k podpisu pogodbe ne odzove na poziv, se šteje, da je odstopil od svoje vloge.
63. člen
(pravna sredstva)
Zoper sklep o izbiri je dovoljena pritožba, v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
64. člen
(vsebina pogodbe)
(1) Glede na vrsto in predmet pogodbe ta ureja zlasti:
1. naziv in naslov uporabnika in izbranega interesenta,
2. namen projekta,
3. skupno višino sredstev in višino sredstev, ki se sofinancirajo ali vloženih zasebnih sredstev,
4. terminski plan porabe sredstev,
5. način nadzora nad namensko porabo sredstev,
6. trajanje pogodbe,
7. pogoje za podaljšanje pogodbe,
8. pravice in obveznosti uporabnika in izbranega interesenta,
9. kršitve zaradi katerih imata uporabnik in izbrani interesent v skladu z zakonom pravico razdreti pogodbo,
10. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem,
11. vrste in pogoje zavarovanj za pravilno izvajanje pogodbe,
12. zavarovanja za škodne dogodke, ki lahko vplivajo na izvajanje pogodbe,
13. pravico do uporabe tehnologije, naprav, pravic industrijske lastnine, ki so potrebne za izvajanje predmeta pogodbe, vključno z znanjem potrebnim za to, v času po prenehanju pogodbe.
(2) Pogodba, njene dopolnitve in spremembe, morajo biti sklenjene v pisni obliki, sicer nimajo pravnega učinka.
65. člen
(nadzor)
(1) Uporabnik ima pravico in dolžnost nadzorovati izvajanje pogodbe.
(2) Uporabnik lahko zahteva poročila o poslovanju izbranega interesenta, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti po pogodbi v pisni obliki, razen če ni s pogodbo drugače določeno.
(3) Poročila iz drugega odstavka tega člena morajo vsebovati zlasti podatke o:
1. izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima izbrani interesent po pogodbi,
2. škodnih dogodkih, spremenjenih pogojih izvajanja pogodbe, koriščenju zavarovanj in
3. vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje pogodbe.
(4) Če pogodba ne določa drugače, se poročila iz drugega odstavka tega člena pripravljajo letno.
(5) Poleg poročil iz drugega odstavke tega člena ima uporabnik pravico do vpogleda v letne računovodske izkaze, ki jih mora izbrani interesent pripravljati v skladu z zakonom.
66. člen
(nadzorstveni ukrepi)
(1) Pooblaščeni predstavniki pristojnega organa uporabnika lahko pregledujejo dokumentacijo izbranega interesenta, ki se nanaša na projekt, in ugotavljajo kvaliteto izvajanja predmeta pogodbe.
(2) Če pristojni organ uporabnika ugotovi, da izbrani interesent obveznosti ne izpolnjuje pravilno, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz pogodbe.
67. člen
(predhodno soglasje za posamezne posle)
(1) V pogodbi se lahko določijo posli, ki jih izbrani interesent ne sme zaupati podizvajalcem.
(2) V pogodbi se lahko določijo tudi drugi posli, ki se nanašajo na projekt in jih lahko izbrani interesent sklene samo na podlagi uporabnikovega predhodnega soglasja.
(3) Uporabnik sme zavrniti soglasje iz prejšnjega odstavka le, če bi takšen posel bil v nasprotju s pogodbo, javnim redom Republike Slovenije ali bi ogrozil nemoteno izvajanje pogodbe.
68. člen
(statusne spremembe izbranega interesenta)
(1) Izbrani interesent mora obvestiti uporabnika o vsaki statusni spremembi.
(2) Uporabnik in izbrani interesent se lahko v pogodbi dogovorita, da mora izbrani interesent pred odločanjem o spremembah iz prejšnjega odstavka pridobiti soglasje uporabnika. Uporabnik sme zavrniti soglasje le, če utemeljeno dvomi, da bi predlagana sprememba lahko ogrozila tekoče izpolnjevanje obveznosti po pogodbi.
69. člen
(pravica uporabnika razdreti pogodbo)
(1) Uporabnik ima pravico razdreti pogodbo, če jo izbrani interesent krši tako, da nastaja škoda uporabniku, če gre za kršitev bistvenih sestavin pogodbe ali če obstaja utemeljen dvom, da interesent ne bo izpolnil svoje obveznosti. Uporabnik ima pravico razdreti pogodbo tudi v primeru neizpolnitve naloženih obveznosti iz drugega odstavka 66. člena tega zakona.
(2) V pogodbi se lahko določi, katere so tiste kršitve pogodbe, zaradi katerih ima uporabnik pravico razdreti pogodbo.
(3) Šteje se, da je podan utemeljen dvom, da bo izbrani interesent izpolnil svoje obveznosti, zlasti če:
1. ni solventen,
2. je začel likvidacijski postopek,
3. ponavljajoče ne spoštuje rokov, ki so določeni v pogodbi,
4. ne ohranja v veljavi različnih zavarovanj, kot to določa pogodba,
5. odtujuje sredstva, ki so nujno potrebna na izvajanje pogodbe in teh ne nadomešča,
6. iz zaporednih poročil izhaja, da je izvajanje pomanjkljivo ali se pogodba izvaja s ponavljajočimi prekinitvami.
70. člen
(pravica izbranega interesenta razdreti pogodbo)
Izbrani interesent sme razdreti pogodbo, le v primeru, ko uporabnik ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe tako, da to izbranemu interesentu onemogoča izvajanje pogodbe.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
71. člen
(ustanovitev pokrajin)
Ureditev iz 6. člena tega zakona velja do uveljavitve zakona o pokrajinah. Po uveljavitvi zakona o pokrajinah prevzamejo funkcijo razvojnih regij pokrajine.
72. člen
(ustanovitev sveta regije)
Občine najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejmejo odločitev o ustanovitvi sveta regije.
73. člen
(ustanovitev regionalnega razvojnega sveta)
Zveze ali občine, skupaj z drugimi partnerji na ravni razvojne regije, najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejmejo odločitev o ustanovitvi regionalnega razvojnega sveta.
74. člen
(sklic prve seje regionalnega razvojnega sveta)
Prvo sejo regionalnega razvojnega sveta skliče direktor regionalne razvojne agencije, ki je na dan uveljavitve tega zakona vpisana v evidenco regionalnih razvojnih agencij pri Javni agenciji Republike Slovenije za regionalni razvoj.
75. člen
(organizacijske in tehnične naloge pri ustanavljanju zveze in regionalnega razvojnega sveta ter delovanje v prehodnem obdobju)
(1) Organizacijske in tehnične naloge pri ustanavljanju zveze in regionalnega razvojnega sveta izvaja regionalna razvojna agencija, ki je na dan uveljavitve tega zakona vpisana v evidenco regionalnih razvojnih agencij pri Javni agenciji Republike Slovenije za regionalni razvoj.
(2) Do ustanovitve zveze in regionalnega razvojnega sveta opravljata njune naloge svet regije in regionalni razvojni svet, ki sta na dan uveljavitve tega zakona vpisana v evidenco pri Javni agenciji Republike Slovenije za regionalni razvoj. V primeru spora odloči organ, pristojen za regionalni razvoj.
76. člen
(delovanje regionalnih razvojnih agencij v prehodnem obdobju)
(1) Do ustanovitve subjektov iz 29. člena tega zakona nadaljujejo z izvajanjem nalog spodbujanja regionalnega razvoja na regionalni ravni regionalne razvojne agencije, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v evidenco regionalnih razvojnih agencij pri Javni agenciji Republike Slovenije za regionalni razvoj. V primeru spora odloči organ, pristojen za regionalni razvoj.
(2) Regionalne razvojne agencije uskladijo svoj status in delovanje z določbami tega zakona najkasneje v devetih mesecih po njegovi uveljavitvi.
(3) Lastniški deleži države in javnih skladov v regionalnih razvojnih agencijah se v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona prenesejo občinam v razvojni regiji na način, predviden v 37. členu tega zakona.
77. člen
(prenehanje delovanja Javne agenciji Republike Slovenije za regionalni razvoj)
(1) Z začetkom prvega koledarskega leta po uveljavitvi tega zakona preneha z delom Javna agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj. Njene naloge se izvajajo v okviru notranje organizacijske enote Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko s tem datumom prevzame vse zaposlene ter materialna in finančna sredstva, vključno z obstoječimi pravicami in obveznostmi Javne agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj. Javnim uslužbencem Javne agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj se šteje neprekinjen status delavcev v državnih organih tudi za obdobje, ko je Javna agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj imela pravni status javne agencije.
(2) Pri določanju pravic javnih uslužbencev se upoštevata 4. in 5. točka 158. člena Zakona o javnih uslužbencih.
(3) Javni uslužbenci, ki bodo razporejeni na uradniška delovna mesta, pa nimajo opravljenega strokovnega izpita in ne izpolnjujejo pogoja za priznavanje strokovnega izpita po 193. členu Zakona o javnih uslužbencih, morajo strokovni izpit opraviti v treh letih od sklenitve delovnega razmerja v organu, pristojnem za regionalni razvoj.
78. člen
(roki za uskladitev, sprejem in izdajo podzakonskih predpisov)
(1) Vlada najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Splošne pogoje poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list Republike Slovenije, št. 45/02 in 58/03) z določbami tega zakona.
(2) Vlada najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme podzakonske predpise iz osmega odstavka 7. člena, devetega odstavka 12. člena, četrtega odstavka 19. člena, petega in sedmega odstavka 34. člena, 37. člena in 38. člena tega zakona.
(3) Vlada najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona sprejme program za zagotovitev statističnih podatkov iz 8. člena tega zakona.
(4) Minister, pristojen za regionalni razvoj, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda podzakonske predpise iz tretjega odstavka 29. člena in šestega odstavka 56. člena tega zakona.
79. člen
(roki za pripravo programskih dokumentov do leta 2013)
(1) Rok iz petega odstavka 10. člena tega zakona določen za sprejem Strategije regionalnega razvoja Slovenije se za programsko obdobje 2007–2013 lahko podaljša za največ 6 mesecev.
(2) Rok iz drugega odstavka 12. člena tega zakona določen za sprejem regionalnih razvojnih programov se za programsko obdobje 2007–2013 lahko podaljša za največ 12 mesecev.
80. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99 in 56/03).
(2) Če niso v nasprotju z določbami tega zakona se do razveljavitve z novimi podzakonskimi predpisi še naprej uporabljajo naslednji podzakonski predpisi:
1. Sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah Sveta za strukturno politiko (Uradni list Republike Slovenije, št. 59/00, 17/01 in 13/03);
2. Uredba o podrobnejših pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj (Uradni list Republike Slovenije, št. 110/04);
3. Uredba o vrednosti meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in določitvi občin, ki izpolnjujejo ta merila (Uradni list Republike Slovenije, št. 59/00);
4. Navodilo o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa (Uradni list Republike Slovenije, št. 52/00, 111/00, 44/01 in 110/04);
5. Pravilnik o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije (Uradni list Republike Slovenije, št. 52/00, 111/00, 44/01 in 59/03) in
6. Uredba o splošnih pogojih delovanja Javne agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj (Uradni list Republike Slovenije, št. 62/03).
81. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 002-01/90-4/92
Ljubljana, dne 4. oktobra 2005
EPA 327-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
