Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 6. točke 11. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00, 85/02) je Svet Mestne občine Kranj na 28. seji dne 28. 9. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Kranj – Vodovodni stolp, EŠD 9416 (v nadaljevanju spomenik).
Spomenik ima zaradi kulturnih, zgodovinskih, tehniških, umetnostno arhitekturnih in krajinskih lastnosti poseben pomen za Mestno občino Kranj, zato ga razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in tehniškega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Vodovodni stolp je zgradil Kranjski deželni odbor v letih 1909–1911 po načrtu inženirja Jana Vladimira Hraskya. Predstavlja urbanistično dominantno prostorsko točko Kranja in njegove okolice ter kaže na zgodovinsko in tehniško razvojno stopnjo infrastrukture Kranja. Po svoji gradbeni zasnovi ga lahko opredelimo kot 34 metrov visok vodni stolp z osemkotnim zbiralnikom vode na vrhu s skupno prostornino 250 kubičnih metrov. Narejen je bil kot vodni zbiralnik in za zagotavljanje pritiska v vodovodu za najvišje objekte v Kranju.

Spomenik obsega zemljišče parcelna številka 938/9, vložna št. 781, k.o. Kranj.
Meja spomenika je identična z mejo parcele št. 938/9, k.o. Kranj. Spomenik je prikazan na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 1000, karta Kranj 29.
Lastništvo: Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– ohranjanje avtentičnosti lokacije, arhitekturne in gradbene zasnove;
– ohranjanje tehnične in estetske kvalitete, vključno s pripadajočo opremo in funkcionalnim mehanizmom.
Spomenik je zavarovan z namenom:
– ohranjanja obstoječega dostopa k spomeniku;
– ohranjanja dvoriščnega zidu s kovano ograjo in nepozidanega funkcionalnega dela parcele spomenika;
– podrejanja rabe spomenika ohranjanju in varovanju spomeniško varovanih lastnosti spomenika;
– omogočanja predstavitve spomenika in dostopa javnosti v meri, ki ne ogroža spomenika in njegove funkcije;
– varovanja in vzdrževanja spominske plošče na fasadi;
– povečanja pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitve kulturnih vrednot spomenika na kraju samem, v tisku in drugih medijih;
– pedagoškega, kulturnega, muzejskega in znanstveno-raziskovalnega dela.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi pisno kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Lastnik spomenika mora z njim ravnati kot dober gospodar, ga vzdrževati oziroma ohranjati njegovo substanco, podobo in lego v okolici, varovati spomenik pred nevarnostjo delovanja naravnih sil ali neustreznim človeškim ravnanjem.

Pristojni občinski organ predlaga zaznambo spomenika iz 3. člena tega odloka kot kulturni spomenik lokalnega pomena v zemljiško knjigo in v 30. dneh po začetku veljavnosti tega odloka izda odločbo, s katero upravljavca spomenika seznani z režimi varstva, s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami, ki veljajo za kulturni spomenik in njegovo vplivno območje.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.