Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 15. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 37/99, 51/01, 44/03) je Občinski svet Občine Škocjan na 23. redni seji dne 27. 9. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota kulturne dediščine:
– Zavinek – Domačija Zavinek 3 (EŠD 9556).
Enota ima zaradi arheoloških, kulturnih, umetnostno-arhitekturnih zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za območje Občine Škocjan, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Kulturni spomenik stoji na parcelni št. 42-stavbišče, 297, 298, 3111/8 – del, k.o. Stara vas.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Domačijo Zavinek 3 sestavlja več stavb, najstarejša in najzanimivejša med njimi pa je hiša z mlinom, ki je bila zgrajena leta 1783, o čemer priča letnica, ki je vklesana na glavnem kamnitem portalu. Mlin je vrisan na Jožefinskem vojaškem zemljevidu 1763–1787.
Hiša je zasnovana kot enonadstropna stavba s simetrično dvokapno streho s čopi. Zgrajena je iz kamna in ometana. Na fasadi so vidni ostanki poznobaročne fasadne poslikave, ki je prvotno členila fasado. Glavni vhod v stavbo je z dvorišča in je poudarjen s kamnitim portalom z letnico 1783. Mlin v hiši je imel vse do konca 2. svetovne vojne tri pare kamnov in stope, ki so jih poganjala štiri lesena kolesa na spodnjo vodo (na lopate). Mlin je prenehal z delovanjem leta 1979.
Notranjost stavbe je v tlorisu simetrično deljena, v pritličju z osrednjo vežo, belo kuhinjo in »hišo« na eni strani ter mlinarskim delovnim prostorom na drugi strani. V nadstropju se podobna simetrična delitev tlorisa ponovi. Posebnost notranjščine so obokani prostori v osrednjem hodniku in mlinarskem delu v pritličju ter leseni tramovni stropi na preklop v »hiši« v pritličju in prostorih v nadstropju. V hiši je v celoti ohranjeno mlinsko postrojenje in veliko stare bivalne opreme.

Vplivno območje obsega nepozidano zemljišče med potokom in cesto Dobruška vas–Škocjan zahodno od domačije, bližnje zemljišče s hišnim studencem severno od nje, zahodno in južno od domačije pa območje dostopne poti na domačijo. Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika kvalitetnim pogledom na spomenik;
– prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, gradnjami vseh vrst objektov, postavljanje energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev;
– prepoved zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami.

Meje območja kulturnega spomenika in vplivnega območja so vrisane na kopiji digitalnega katastrskega načrta v merilu 1:2000, ki je sestavni del strokovne podlage oziroma tega odloka.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje spomenika v njegovi prvotni obliki;
– vsi posegi morajo biti podrejeni ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti celote in širjenju muzejske in kulturne namembnosti;
– izvajanje znanstvene raziskave na stavbi s predhodnim dogovorom na pristojnem Zavodu;
– prepovedane so spremembe vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so vrednotene kot del spomenika, predvsem spremembe gabaritov in tlorisnih značilnosti.
Spomenik z varovanim območjem je namenjen:
– trajni ohranitvi kulturnih in zgodovinskih vrednot spomenika;
– predstavitvi bivalne kulture na ravni v tem delu Dolenjske;
– učno-demonstracijskemu delu;
– znanstveno-raziskovalnemu delu;
– kulturni dejavnosti v kraju.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Novo mesto.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu spomenika na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine.
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico v obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja ustrezni Inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.