Na podlagi 12. člena ter v povezavi s 17. do 34. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 53/03 – ZK-1), ter 22. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US RS, št. 45/94 – odl. US RS, št. 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02, 108/03 – odl. US in 72/05) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01 in 76/02) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 6. oktobra 2005 sprejel

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za območje stanovanjske gradnje med Kajuhovo in Tomšičevo ulico v Murski Soboti, ki ga je pod številko LN 14/04-MS v avgustu 2005 izdelal ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Staneta Rozmana 5, Murska Sobota.
Z njim se določajo meje, namen s pogoji za izrabo območja, merila in pogoji za oblikovanje in urejanje, merila in pogoji za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja ter etapnost izvedbe posegov.

Lokacijski načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni del, grafični del, smernice in mnenja pristojnih organov in organizacij ter prilogo program komunalnega opremljanja zemljišč.

A. TEKSTUALNI DEL
1. Splošni del
2. Povzetek za javnost
3. Opis in obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo po posameznih
   področjih
4. Smernice in mnenja pristojnih organov in organizacij
 
B. GRAFIČNI DEL
1. Izrez iz prostorskih sestavin
   srednjeročnega in dolgoročnega
   družbenega plana Občine Murska
   Sobota                                  M 1:5000
2. Kopija katastrskega načrta z območjem
   obdelave                                M 1:1000
3. Zazidalna situacija z zasnovo ureditve
   javnih zelenih površin                  M 1: 500
4. Situacija komunalnih naprav             M 1: 500
5. Tehnični elementi za zakoličenje
   objektov in gradbenih parcel            M 1: 500
6. Razdelitev na podobmočja                M 1:1000
7. Varstvo pred naravnimi in drugimi
   nesrečami                               M 1:1000
 
Priloga:
Program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.

Meja obravnavanega območja, ki se v celoti nahaja v katastrski občini Murska Sobota je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta.
2940, 2936/4, 2936/5, 2936/22, 2936/1, 2936/21, 2938, 2936/3, 2936/17, 2936/18, 2936/19, 2936/7, 2936/25, 2936/26, 2936/8, 2936/24, 2936/13, 2936/14, 2936/15, 2936/16, 2936/11, 2936/12, 2936/23, 2934/1, 2934/4, 2934/5, 2934/6, 2934/2, 2934/3, 2934/7, 2935/2, 2936/6, 2936/9, 2936/10, 2936/20.
Površina celotnega območja znaša 2,74 ha.
Na sosednjih zemljiščih, ki neposredno mejijo na območje obdelave, se lahko izvaja komunalna in cestna infrastruktura za potrebe funkcioniranja območja, ki je določeno v tem lokacijskem načrtu.

Na celotnem območju obdelave se izvede parcelacija zemljišč, s katero se na novo določijo stavbne parcele ustreznejših oblik in velikosti.

Celotno območje je na osnovi nove parcelacije razdeljeno v podobmočja tako, da je mogoča izvedba posameznih zaključenih faz, ki so med seboj izvedbeno neodvisne. Določajo se naslednja podobmočja:
– podobmočje SO 1,
– podobmočje SO 2,
– podobmočje SO 3,
– podobmočje SO 4,
– podobmočje SO 5.
Podobmočje SO 1:
Zajema 5 parcel ob Kajuhovi ulici (št. 1-5), katerih komunalna infrastruktura se bo priključila na obstoječo infrastrukturo te prometnice.
Podobmočje SO 2:
Zajema 4 parcele (št. 6-9) v južnem delu območja, kjer je možna tudi izgradnja dvojčkov. Objekti se priključijo na komunalno infrastrukturo, ki bo potekala v cestišču, iz katerega so dostopne parcele.
Podobmočje SO 3:
Zajema 3 parcele v južnem delu območja (št. 10-12). Objekti se priključijo na komunalno infrastrukturo, ki bo potekala v cestišču, iz katerega so dostopne parcele.
Podobmočje SO 4:
Zajema 4 parcele vzdolž Tomšičeve ulice (št. 13-16). Objekti se priključijo na komunalno infrastrukturo, katera je na Tomšičevi ulici deloma že obstoječa.
Podobmočje SO 5:
Zajema 18 parcel v notranjosti območja (št. 17-34), ki bodo vezane na predvideno komunikacijo in infrastrukturo znotraj območja.

V vseh podobmočjih je predvidena gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš z možnimi odstopanji v določeni velikosti in smeri. Razen tega, je dovoljeno:
– postavitev objektov v notranjosti parcele in je znotraj okvira predvidenih odstopanj od osnovnega tlorisa, kot je razvidno iz grafike in praviloma znaša 2 m;
– rekonstrukcija in nadomestna gradnja objektov ob ohranitvi istih horizontalnih in vertikalnih gabaritov;
– vzdrževalna dela na objektih in napravah;
– odstranitev objektov in druga dela, ki so povezana s pripravo stavbnega zemljišča za gradbeni poseg;
– postavitev enostavnih objektov;
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in gradnja prometne in komunalne infrastrukture;
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin (hortikulturna ureditev zelenih in parkovnih površin, parkirnih prostorov, pešpoti …);
– parcelacija zemljišč.

Gabariti objektov:
– osnovni tloris: 12 x 8 + 4 x 8 m ali samo 12 x 8;
– etažnost objektov: (K)+P+M;
– nivo pritličja je največ 0.5 m nad nivojem asfaltirane prometnice;
– višina obodnega zidu objekta znaša največ 4,50 m do nivoja kapne lege;
– streha je v osnovi simetrična dvokapnica z naklonom 35 stopinj in opečno kritino, v manjši meri je to lahko tudi pločevina.
Tloris dvojčkov v okviru štirih parcel podobmočja SO2:
– Tloris: 12 x 12m – dvojček;
– Etažnost objektov: (K)+P+1;
– nivo pritličja je največ 0.5 m nad nivojem asfaltirane prometnice;
– višina obodnega zidu objekta znaša največ 6 m do nivoja kapne lege;
– streha je ravna streha ali enokapnica, naklona največ 12 stopinj, s pločevinasto kritino.
Pomožni objekti se locirajo v pomožno gradbeno linijo, kot je to razvidno iz grafike:
– etažnost: pritličje;
– višina: 2,30 do 2,50 m do nivoja kapne lege;
– streha na pomožnem objektu je ravna streha z minimalnim naklonom. Če je predviden naklon, se izvede v naklonu 35 stopinj s podaljšanim čopom, kot je naklon stanovanjske hiše. V obeh primerih se izvede minimalni napušč, največ 30 cm.

Oblikovanje objektov
– tlorisni gabariti (skupaj z možnimi odstopanji) vključujejo nadstreške, vetrolove, balkone, pokrite terase in stopnišča ob objektu;
– višinski gabarit objektov je praviloma enak za vse objekte osnovnega tlorisa kot tudi za vse objekte variantnega tlorisa;
– objekti se izvajajo v klasični opečni gradnji s fasadnim ometom ali sodobno leseno oblogo. Manjši deli fasade se lahko izvedejo tudi v drugih materialih.
Oblikovanje objektov mora biti usmerjeno k oblikovni enotnosti območja, kar je možno ustvariti z uporabo medsebojno usklajenih arhitekturnih elementov (strešine, venci, fasada, barve, proporci, zunanja ureditev …).

Infrastrukturno opremljanje zemljišč, stavb, objektov in naprav se izvaja na osnovi pogojev podanih v smernicah in mnenjih nosilcev urejanja prostora in so del lokacijskega načrta.
 
1. PROMETNA UREDITEV
Prometnice, ki se na novo urejujejo se v načelu navezujejo na obstoječo prometno mrežo tega dela mesta. Nove prometne ureditve pomenijo sistem prometnega oskrbovanja dela novo oblikovanih objektov ali skupin objektov.
Nova prometnica je širine 5,50 m z dvostranskim pločnikom. Pločnik se izvede tudi vzdolž obodnih prometnic območja. Širina pločnika je povsod minimalno 1,25 m.
Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.
Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v proti prašni izvedbi (asfaltirane) ter odvodnjavane. Parkirišča morajo biti opremljena z lovilci olj.
Obstoječa prometnica vzdolž južne meje območja, ki se nahaja zunaj območja obdelave se urejuje s posebno projektno dokumentacijo.
Vse peš površine za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz nedrsečih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom.
Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.
Kanalizacija, vodovodi, plinovod, telefonski in drugi vodi ter podobne naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji, ki so določeni v smernicah in mnenjih tega lokacijskega načrta.
Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinskih cestah in na ceste same ter promet na njih, je raba prostora v varstvenih pasovih cest omejena v skladu z določili Odloka o občinskih cestah.
 
2. ZUNANJE UREDITVE
Oba pasova zelenice se zasadita z visokoraslim drevjem vrste po izboru strokovnjaka. V notranjem delu območja je na obeh zelenicah predviden tlakovan, ograjen prostor za ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov.
Ograja se ob cestah izvede kot živa meja vrste liguster ali podobno. Obcestna ograja se zasadi 0,5 m v notranjost parcele. Največja višina žive meje znaša 1,20 m. V notranjosti območja se lahko ograje postavljajo na parcelno mejo, ob soglasju soseda.
Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urejene.
 
3. VODOVODNO OMREŽJE
Vse novogradnje se priključijo na javno vodovodno omrežje.
Vodovodni sistem se izvede iz primarnega voda, ki poteka po Kajuhovi ulici in se spoji z vodom, ki poteka po Tomšičevi ulici.
Merna mesta in merilce vode se montira v vodomerne jaške locirane na parcelah.
Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno izdelati projektno rešitev vodovodnega omrežja s hidravlično presojo.
Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo je vodovod izvesti v zaščitnih ceveh. Vodovod mora biti povezan krožno, brez načrtovanja slepih krakov.
 
4. HIDRANTNO OMREŽJE
Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema in mora biti vezano na javni vodovod za odjemnim mestom.
Izvede se nadzemna hidrantna mreža območja v skladu z določili upravljavca.
 
5. KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Vsi objekti se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z odlokom o odvajanju komunalne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota. Izvede se ločeni sistem kanalizacije, ki se naveže na obstoječ kanalizacijski sistem, kateri poteka po Kajuhovi in Tomšičevi ulici. Z notranjosti območja se lahko odvaja samo odpadna komunalna voda na obstoječi kanal v Tomšičevi ulici.
Meteorna voda s parcel se odvaja v ponikovalnico. Meteorna voda s cest in javnih površin se preko lovilca olj odvaja v ponikovalnico.
Za vse na novo predvidene objekte ali skupine objektov, ki morajo biti priključeni na vodotesno kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Pri projektiranju je potrebno upoštevati predpisane vertikalne in horizontalne odmike podzemnih komunalnih vodov od kanalizacije.
 
6. OGREVANJE
Ogrevanje objektov in priprava sanitarne tople vode bo praviloma v končni fazi s sistemom ogrevanja vezano na lokalno nizkotlačno plinovodno omrežje, ki poteka ob obravnavanem območju.
Do izgradnje plinovoda se določi lokalni vir plinskega ogrevanja za posamični objekt ali skupino objektov, kateri se po priključitvi na javni sistem plinifikacije odstrani.
Upoštevati je ustrezne odmike objekta in drugih komunalnih vodov od plinovodnih cevi.
 
7. ELEKTRIČNO OMREŽJE
Predvideni objekti se preko razdelilnega priključka priključujejo na obstoječo trafo postajo TP Tomšičevo, ki se ustrezno poveča. Za priključitev predvidenih novih stavb na električno omrežje se zgradi novi nizko napetostni razvod.
Vso elektroenergetsko infrastrukturo (NN razvod) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji in veljavnimi predpisi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje.
Meritve električne energije za posamezne odjemalce se določajo na stalno dostopnih mestih z možnostjo združevanja več merilnih mest posameznega sklopa stavb na eni lokaciji.
 
8. JAVNA RAZSVETLJAVA
Območje bo opremljeno z omrežjem javne razsvetljave, ki se priključi na obstoječe omrežje v Tomšičevi in Kajuhovi ulici. Izbrane luči so enotne tipske oblike, višine do 7 m.
Ceste morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da zagotavljajo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči, varen in pravilen potek prometa.
Postavitev omrežja javne razsvetljave se mora reševati s posebnim projektom, iz katerega bo razviden izračun potrebne moči električne energije.
Pri projektiranju morajo biti upoštevani vsi z zakonom določeni vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih vodov.
Vsa instalacija v cestnem telesu mora biti v zaščitnih ceveh. Vsi vodi in razvodi morajo biti v podzemni izvedbi.
 
9. TELEKOMUNIKACIJE
Na obravnavanem območju poteka zemeljsko telekomunikacijsko omrežje.
Določa se zemeljski razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja. Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti skladno s predhodno izdelano projektno dokumentacijo. Novi telefonski priključki se navežejo na obstoječe kabelsko telefonsko omrežje oziroma obstoječo TC na območju urejanja.
 
10. KABELSKO KOMUNIKACIJSKI – CATV SISTEM
Obstoječe omrežje kabelske TV je na širšem območju speljano večinoma po trasi telefonskega in razvodnega naročniškega sistema. Za novo predvidene objekte se določa priključitev na kabelski TV sistem z izvedbo podzemnih razvodov. Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh v predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih komunalnih vodov. Načeloma trasa kablovoda poteka izven vozišča cest, oziroma v hodnikih za pešce.
 
11. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
Vse sanitarne odpadne vode območja so speljane v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo. Vsi predvideni objekti se priključijo na kanalizacijski sistem.
Vse meteorne vode z zelenic in strešin se preko peskolova vodijo v ponikovalnico, enako vse meteorne vode s povoznih površin s tem, da so te predhodno speljane v lovilec olj.
Vse morebitne tehnološke odpadne vode z območja morajo biti pred izpustom v kanalizacijo primerno predčiščene v skladu z zakonodajo (Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod). Vse odpadne vode s cestnih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.

Javna higiena območja se zagotavlja z določitvijo mest ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim rednim odvozom s strani pooblaščene organizacije. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja odpadkov.

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo podtalnice, tal in preprečevanje morebitnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju (III. stopnja varstva pred hrupom), prekomerne emisije dima prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju.
Investitor mora zagotoviti takšno oblikovanje objektov in razporeditev prostorov, ki omogoča 45° kot osončenja za bivanje in delo namenjenih prostorov, oziroma v nasprotnem primeru z mnenjem pristojne institucije pri izdelavi projektne dokumentacije dokazati ustreznost pogojev za bivanje.
V nadaljnjem postopku priprave projektne dokumentacije je z izračunom določiti vse potrebe komunalnih infrastruktur in od upravljavcev pridobiti pisno soglasje, da imajo proste kapacitete ali okvirno opredeliti rešitve za deficitarne situacije.

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je potrebno zagotoviti ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine, upoštevati vplive novih objektov, zagotoviti zadostne odmike med stavbami za preprečitev prenosa požara oziroma zagotoviti ustrezne druge ukrepe.

Lokacijski načrt območja se lahko izvaja v več etapah, ki so med seboj neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsak objekt ali izvedba podobmočja lahko predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, v kolikor se v projektni dokumentaciji dokaže, da takšen del smiselno predstavlja zaključeno celoto.
V okviru vsake posamezne etape je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah.
Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja.

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti:
– zgraditev komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo stavb oziroma predhodno, če je to potrebno, vse na podlagi predhodno izdelanega programa komunalnega opremljanja območja;
– pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;
– izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev morebitnih vplivov podtalnice na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta možnost obstaja;
– izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi iz okolice.

Odstopanja od gabaritov predpisanih s tem odlokom in grafičnim delom lokacijskega načrta so dovoljena v velikostih in smereh, ki niso omejene z gradbeno linijo, kot je označeno v grafičnem delu lokacijskega načrta. Za cestišče in komunalno infrastrukturo odstopanje znaša do 50 cm, za pločnike do 30 cm.
Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav, razen tistih, ki so dovoljene s tem odlokom, načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo.
V podobmočju SO2 se dovoljuje izgradnja dvojčkov, vsaj treh v nizu.
Večja odstopanja od grafičnih prilog so možna pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka z novo ustrezno strokovno podlago, ter si je pred izdajo dovoljenja za gradnjo pridobiti projektne pogoje in soglasja k projektom.
Določbe tega člena se nanašajo tudi na posege, ki niso predvideni in prikazani v grafičnih prilogah.

Na območju ureditve lokacijskega načrta obstoji predkupna pravica Mestne občine Murska Sobota v skladu z določili odloka o predkupni pravici Mestne občine Murska Sobota na nepremičninah (Uradni list RS, št. 45/03).

Ta lokacijski načrt je vsem zainteresiranim na vpogled na pristojnem oddelku Mestne občine Murska Sobota.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.