Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Odranci (Uradni list RS, št. 41/96), Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90, ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 35/97, 47/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/01) in 14. člena Statuta Občine Odranci (Uradni list RS, 20/01, 133/03) je Občinski svet Občine Odranci na 14. redni seji dne 6. 10. 2005 sprejel

Ta odlok določa pogoje in način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, splošne pogoje gospodarjenja s komunalnimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda iz naselja in posameznih objektov uporabnikov, ki so oziroma bodo priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, ter pravice in obveznosti upravljavcev in uporabnikov ter objektov in naprav.

Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
– odvajanje komunalnih odpadnih voda na območju, kjer obstaja sistem javne kanalizacije,
– odvajanje komunalnih odpadnih voda na območju, kjer ni sistema kanalizacije,
– odvajanje padavinskih voda v meteorno in javno kanalizacijo,
– odvajanje industrijskih odpadnih voda v sistem javne kanalizacije,
– gospodarno uporabo objektov in naprav v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi, normativi in pravilniki,
– redno vzdrževanje objektov in naprav ter izvedbo potrebnih rekonstrukcij,
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki iz objektov ali z zemljišča vanjo odvaja odpadne ali padavinske vode.
Občina v svojih planih določi območja, na katerih je zgrajena ali pa je predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja.

Gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstaja sistem javne kanalizacije, zagotavlja občina v režijskem obratu (upravljalec).

Upravljalec mora vsako leto najkasneje do 31. 10. predložiti občinski upravi finančno ovrednoten plan rednega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav iz 6. člena tega odloka.

Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno omrežje in naprave.
a) Primarno omrežje in naprave so:
– kanalski vodi za odvajanje odpadne vode med posameznimi sekundarnimi omrežji,
– črpališča za prečrpavanje vode na primarnem kanalizacijskem omrežju,
– čistilna naprava.
b) Sekundarno omrežje in naprave so:
– kanalski vodi ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikom na posameznem območju,
– prečrpališča za prečrpavanje odpadne vode na omrežju sekundarnega sistema.

Za naprave, katere financira in s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, se štejejo:
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu,
– kanalski priključki, priključni jaški ter kanalska mreža od objekta uporabnika, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo,
– naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (čistilna naprava, nevtralizacijske naprave, peskolovi, lovilci olj), za akumulacijo in prečrpavanje ter nevtralizacijo odpadnih voda,
– interna cestna kanalizacija s pripadajočimi objekti (lovilci peska, olj …).
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti upravljati tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter da ta voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.
Interni kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo mora biti upravljalcu javne kanalizacije vedno dostopen za nadzor.

Priključek na javno kanalizacijo je dovoljen samo s soglasjem upravljalca, ki ga ta izda v skladu z določili tega odloka in po plačilu priključnine.

Upravljalec obvezno izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za začasni priključek,
– priključitvi obstoječih objektov,
– vsem posegom v prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije,
– posegom v varstvene pasove vodnih virov.

Soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja
Investitor mora predložiti:
– projektno dokumentacijo objekta (na vpogled),
– projekt kanalskega priključka, ki ga mora potrditi upravljalec javne kanalizacije,
– soglasja posegov na tuja zemljišča za izgradnjo kanalizacijskega priključka oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.

Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev, če uporabnik izpolni vse pogoje iz soglasja, izdanega na podlagi 8. člena tega odloka, če je poravnal vse zapadle obveznosti do lastnika in upravljalca, predložil vso potrebno dokumentacijo in da stanje javne kanalizacije glede tehničnih normativov in standardov dovoljuje priključitev. K vlogi mora uporabnik predložiti na vpogled načrt hišne kanalizacije.

Upravljalec v pogojih soglasja glede na specifičnost uporabnika zahteva dodatne dopolnitve dokumentacije za pridobitev soglasja.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljalcu.
Za prenos javne kanalizacije v upravljanje upravljalcu morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta odlok.

Priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je obvezna, če je priključek tehnično izvedljiv. V primeru, da priključitev ni tehnično enostavno izvedljiva ali pa kanalizacijsko omrežje v bližini obravnavanega objekta ni zgrajeno, je lastnik do zgraditve javne kanalizacije dolžan interno omrežje za odpadne vode urediti na drug ustrezen način po navodilih pristojne inšpekcije oziroma v skladu s projektno dokumentacijo.
V primeru, da bi bili lahko ogroženi vodni viri ali druge dobrine, lahko upravljalec postavi višje zahteve.

Za priključitev objekta na javno kanalizacijo mora bodoči uporabnik javne kanalizacije izpolniti prijavo za priključek, kateri mora priložiti naslednje dokumente:
– ustrezno dovoljenje za gradnjo, za objekte zgrajene po letu 1967,
– načrt priključenega kanala,
– dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja za priključitev.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedbo hišnih priključkov, razen zemeljskih del, lahko opravlja le upravljalec oziroma, s soglasjem upravljalca, za taka dela usposobljen izvajalec.
Priključitev hišne kanalizacije na javno se izvede na stroške uporabnika.
Priključitev mora biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja. O opravljeni priključitvi izda upravljalec potrdilo. Priključitev starih obstoječih objektov na javno kanalizacijo je obvezna v roku 6 mesecev po izgradnji javne kanalizacije. Pri priključitvi sta uporabnik in upravljalec dolžna upoštevati pogoje, ki veljajo za nove objekte. Priključitev priključnega kanala se izvede v revizijskem jašku javne kanalizacije.
Uporabnik javne kanalizacije, ki je po tem odloku dolžan na svojem kanalu zgraditi kontrolni jašek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od upravljalca smernice za izgradnjo kontrolnega jaška.

Uporabnik ima pravico odpovedi priključitve le v primeru, da objekt poruši, in sicer najmanj 30 dni pred nameravano porušitvijo.

Uporabnik je v primeru spremenjenih pogojev priključitve dolžan na lastne stroške prilagoditi hišni priključek, ne glede na prvotne pogoje priključitve. O spremenjenih pogojih je upravljalec dolžan obvestiti uporabnika ter mu podati rok ureditve, določen glede na obseg potrebnih del.

Če uporabnik priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in priključek ni strokovno izveden, upravljalec lahko priključek izvede na stroške uporabnika, tako da je ta usklajen z določbami tega odloka.

Upravljalec javne kanalizacije ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na to, kdo je lastnik ali upravljalec objektov oziroma zemljišča, na katerem so kanalizacijski vodi in naprave.
Upravljalec mora po opravljenem delu vspostaviti na zemljišču prvotno stanje in povrniti lastniku nepremičnine nastalo škodo.

Vsakdo, ki povzroči škodo na kanalizacijskih objektih in napravah ali ki povzroči škodo s škodljivimi odplakami, je dolžan to škodo povrniti.

Uporabnik, ki odvaja v javno kanalizacijo odpadne tehnološke vode, mora izvajati kontrolo le-teh po pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitorju odpadnih vod ter o pogojih za njeno izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) ter po uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav posameznih panog, kolikor ta za določeno panogo obstaja. Rezultate in vse spremembe mora posredovati upravljalcu.

Na območjih, kjer ni zgrajena javna kanalizacija, je komunalne odpadne vode potrebno odvajati po vodotesni kanalizaciji v greznico z možnostjo izčrpavanja. Greznica mora biti vodotesna, po volumnu dimenzionirana na dejansko obremenitev. Zagotavljati je potrebno reden odvoz in pravilno ravnanje z odplakami.
Za obstoječe objekte je potrebno stanje v naravi uskladiti z določbami tega člena v roku 12 mesecev po uveljavitvi odloka.
Po preteku roka iz tega člena mora vsak lastnik zaprositi občino za podaljšanje roka.

V javno fekalno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati padavinskih vod, podtalnice, drenažnih vod, vod odprtih vodotokov ter meteornih vod.
Padavinske vode je potrebno speljati v meteorno kanalizacijo, kjer ta obstaja.
Meteorno kanalizacijo okolja, objekta in drenažo je obvezno treba speljati izven vplivnega območja objekta tako, da se uredi razpršena odvodnja po terenu na način, da ne pride do erozije in ogrožanja stanovanjskih in drugih objektov.

Odpadnih vod iz gnojiščnih jam in zbiralnikov ter odpadkov z gnojišč ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Upošteva se strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).

Odpadne vode se v nobenem primeru ne smejo odvajati na območje varstvenih pasov vodnih virov.

Viri financiranja so lahko:
– cena odvajanja odpadne vode (kanalščina),
– cena čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– takse ob soglasjih h gradnji,
– druge takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih voda.

Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir.
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javnega kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih voda. Te stroške plačajo tudi uporabniki, ki izredno, ob dogovoru z upravljavcem, sami pripeljejo odpadno vodo na napravo za čiščenje odpadnih voda.

Višino kanalščine in način obračunavanja odvajanja in čiščenja odpadne vode na predlog upravljalca in v skladu z veljavnimi predpisi potrjuje občinski svet.
Upravljalec mora v predlogu za potrditev cene predložiti posamezne elemente cene.
Kanalščina vsebuje pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v kanalizacijsko omrežje, stroške enostavne in razširjene reprodukcije. Količina odvedene odpadne vode se meri po stanju vodovodnega števca, in sicer v m3 porabljene vode v primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari oziroma ni mogoče odčitati dejanske porabe, se kanalščina obračuna povšalno na osnovni povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
Občinski svet na predlog upravljalca lahko določi drug način plačevanja kanalščine.
Kanalščina se ne plačuje od porabljene vode v kmetijstvu.

Cena čiščenja odpadnih voda v čistilnih napravah se določi na podlagi količine odpadne vode in faktorja onesnaženosti.
Za čiščenje odpadnih voda za uporabnike, ki niso podpisali pogodb o sofinanciranju izgradnje kanalizacije oziroma niso priključeni na javno kanalizacijo, čeprav je za njihov objekt omogočen priklop na kanalizacijsko omrežje, se obračuna polna cena takse za obremenjevanja voda.

Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje plača uporabnik priključnino – prispevek, ki predstavlja povračilo dela stroškov za obnovo in širitev kanalizacijskega sistema. Višino priključnine na predlog upravljalca potrdi občinski svet.

Naloge upravljalca so:
– redno vzdrževanje objektov in naprav, tako da je uporabnikom omogočeno redno odvajanje odpadnih voda,
– obnavljati dotrajano omrežje ter dotrajane dele objektov in naprav,
– poskrbeti za razvoj dejavnosti ter pravočasno pripravo planskih dokumentov za dejavnost, in sicer za enostavno in razširjeno reprodukcijo,
– objekte in naprave vzdrževati v skladu s sprejetimi pravilniki, poslovniki ter ostalimi predpisi,
– nadzirati gradnjo kanalizacijskega omrežja in naprav,
– kontrolirati sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav v skladu s predpisi,
– voditi evidenco in kataster kanalizacijskih objektov in naprav,
– izdajati soglasja in omogočati priključitev na javno kanalizacijo,
– skrbeti za redni obračun odvedenih in očiščenih odpadnih voda.
Upravljalec ni odgovoren za škodo, ki nastane zaradi preplavitve v primeru povečanja odtoka ali zamašitve javnega kanala s strani uporabnika.

Obveznosti uporabnikov javne kanalizacije:
– gradnja interne kanalizacije v skladu s tehnično dokumentacijo in pogoji soglasja upravljalca,
– vzdrževanje hišne kanalizacije, hišnega priključka ter naprav za predčiščenje tako, da bo iztok izpolnjeval pogoje iz soglasja in tega odloka,
– uporabnik je dolžan upravljalca obvestiti o poškodbah na objektih, s katerimi gospodari sam, ter takoj ukrepati, da ne bo nastala škoda na objektih javne kanalizacije,
– obveščati upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
– upravljalcu omogočiti dostop in pregled internih kanalizacije,
– redno kontrolirati sestavo odpadne vode in njeno temperaturo v skladu z določili tega odloka, rezultate pa na zahtevo posredovati upravljalcu,
– voditi dnevnik obratovanja objektov za predčiščenje odpadne vode, če jih ima,
– redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode, na podlagi izdanih računov.
Pravne osebe so dolžne tudi:
– redno kontrolirati sestavo odpadne vode in njeno temperaturo v skladu z določili tega odloka, rezultate pa na zahtevo posredovati upravljalcu,
– voditi dnevnik obratovanja čistilnih naprav, lovilcev vlaken in maščob.
V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan upravljalcu poravnati stroške odprave.

Vsi izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljalca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri upravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenje.

Zagotavljanje varstvo okolja, zaščita vodozbirnih območij in vodotokov je pravica in dolžnost tako upravljalca kot uporabnika.

Uporabnikom ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo:
– odpadne vode, katere sestava ne ustreza kriterijem uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda izvirov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) oziroma uredbi za posamezno panogo, kolikor ta obstaja.
Odpadne vode ne smejo vsebovati naslednjih sestavin:
– tekočih goriv, olj in mazil; nafte in naftnih derivatov,
– ostanke lakov, topil in impregnacij,
– gorljivih in eksplozivnih snovi,
– radioaktivnih snovi,
– snovi, ki razvijajo strupene in eksplozivne pline,
– trdih in viskoznih snovi, kot so: les, žagovina, pepel, plastika, živalski odpadki, slama, krpe itd.,
– drugih škodljivih snovi, ki povzročajo spremembe kemične, fizikalne, biološke in bakteriološke sestave podzemnih voda in vodnih tokov,
– gnoja, pepela, kosti, mavca, cementa, peska, tehnoloških peskov, usnja, konzerv, stekla in drugih tehnoloških in komunalnih odpadkov,
– neprečiščene tehnološke, industrijske vode, ki ne ustreza uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda izvirov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadne vode samo v primeru, da ne vplivajo škodljivo na naprave za dovod in čiščenje odpadnih voda in na njihovo delovanje.
Snovi oziroma odpadne vode, ki brez predčiščenja ne ustrezajo pogojem upravljalca glede izpusta, mora uporabnik ustrezno očistiti. Upravljalec ima pravico in dolžnost kontrole uporabnikov objektov in naprav za predčiščenje na stroške uporabnika ter tudi določiti pogoje delovanja naprave za predčiščenje.
Brez predhodnega posebnega soglasja upravljalca javne kanalizacije ni dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo organsko visoko obremenjenih odpadnih voda.
Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.

Upravljalec ima pravico odpovedati uporabniku odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naslednjih primerih:
– če uporabnik zaradi rušitve zaprosi za začasno ali trajno zaporo,
– če stanje uporabnikov objektov ogroža življenje in zdravje ljudi,
– če niso izpolnjeni pogoji iz soglasja za priključitev,
– če uporabnik dovoli drugemu uporabniku priključitev kanalizacije na svoj priključek brez soglasja upravljalca,
– če uporabnik z odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo snovi, navedene v prejšnjem členu,
– če uporabnik, ki je po tem odloku dolžan upravljalcu predložiti izvide o izpustu, tega ne stori oziroma če izvida ni izdelal atestiran laboratorij,
– če uporabnik ne poravna stroškov storitve niti po pisnem opominu,
– če ne izpolnjuje drugih obveznosti po pogojih tega odloka.
Uporabnik je dolžan poravnati upravljalcu stroške prekinitve in ponovne priključitve, kakor tudi nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije.
Pravico do odpiranja jaškov in do vseh drugih posegov ima izključno upravljalec. Izjemoma to lahko opravi uporabnik, vendar le s predhodno prijavo in dovoljenjem upravljalca.

Upravljalec ima pravico zaradi del na objektih in napravah začasno prekiniti storitev pod pogoji, da o prekinitvi obvesti uporabnike, in sicer vsaj 14 dni pred nameravano prekinitvijo. V primeru, da prekinitev traja dlje kot en dan, mora upravljalec odvod odpadne vode začasno rešiti na drug ustrezen način.
Povzročitelj škode je dolžan upravljalcu poravnati stroške za odpravo nepravilnosti na objektih in napravah javne kanalizacije in stroške izvedbe začasne rešitve za odvod odpadne vode.

Z denarno kaznijo 60.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba pa denarno kaznijo 40.000 SIT:
– če v javno kanalizacijo odvaja podtalnico, drenažno vodo, vodo odprtih vodotokov ali meteorno vodo, kjer je to možno speljati v ponikovalnico ali vodotok (24. člen);
– če meteorno kanalizacijo okolja, objekta in drenažo spelje izven vplivnega območja objekta tako, da pride do erozije in ogrožanja stanovanjskih in drugih objektov (24. člen);
– če komunalne odpadne vode ne spelje po vodotesni kanalizaciji v vodotesno greznico po volumnu dimenzionirano z odplakami (23. člen);
– če se ne priključi na javno kanalizacijo po zahtevah 14. člena tega odloka;
– če ne izpolnjuje obveznosti iz prvega odstavka 33. člena tega odloka;
– če izvaja posege na objektih in napravah javne kanalizacije brez predhodne prijave in dovoljenja upravljavca (36. člen);
– če v javno ali meteorno kanalizacijo odvaja odpadno vodo iz gnojiščnih jam, zbiralnikov ali odpadke z gnojišč (25. člen);
– če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca (8. člen);
– če izvaja dela na javni kanalizaciji, priključkih ali izvaja hišni priključek brez soglasja upravljavca (16. člen);
– če odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo, ki vsebuje sestavine, ki jih prepoveduje 36. člen tega odloka;
– če po končani gradnji javne kanalizacije ne prenese v upravljanje upravljavcu (13. člen).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcije in upravljavec kanalizacije.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.