Na podlagi 47. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05) je Nadzorni odbor Občine Rogašovci na 7. redni seji dne 11. 10. 2005 sprejel
P O S L O V N I K
Nadzornega odbora Občine Rogašovci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Rogašovci ter opredeljuje njegove pristojnosti.
Status, pristojnosti, sestava, javnost dela in način sodelovanja nadzornega odbora z občinskimi organi opredeljujejo določbe od 30. člena do 47. člena statuta Občine Rogašovci.
2. člen
Nadzorni odbor Občine Rogašovci (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor) je pri svojem delu neodvisen in ni vezan na nikogaršnja navodila.
Nadzorni odbor je pri svojem delu vezan na ustavo, zakonodajo in občinske predpise. Nadzorni odbor opravlja svoje naloge pošteno, strokovno, vestno in nepristransko.
3. člen
Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja infrastrukturo in sredstva Občine Rogašovci (v nadaljnjem besedilu: občina).
Pri svojem delu uporablja nadzorni odbor enak žig kot župan občine, s tem, da je v notranji krožnici namesto naziva »župan« naziv »nadzorni odbor«. Glede uporabe in shranjevanja se smiselno uporabljajo določila poslovnika občinskega sveta za pečat župana.
Strokovno in administrativno podporo za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
4. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Morebitne omejitve javnosti opredeljuje ta poslovnik.
II. ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTI
5. člen
Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora ali podpredsednik.
6. člen
Nadzorni odbor opravlja nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev občinskih javnih financ, v okviru tega zlasti:
– nadzor nad porabo sredstev občinskega proračuna,
– nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzor nad finančnim poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev,
– nadzor pravnih predpisov in aktov, s katerimi so določeni nameni porabe javnih sredstev občine,
– ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, posvetovalnih teles krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem,
– nadzor obligacijskih in finančnih listin, ki nastajajo ob porabi občinskih javnih sredstev,
– nadzor porabe sredstev državnega proračuna, ki jih pridobijo osebe iz prve do tretje alinee četrtega odstavka 23. člena tega poslovnika, ter
– opravlja druge naloge, določene z drugimi državnimi in občinskimi predpisi.
7. člen
Naloga predsednika je, da:
– vodi in organizira delo odbora,
– predlaga dnevni red sej ter sklicuje in vodi seje odbora,
– podpisuje sklepe, poročila, zapisnike in druge akte odbora,
– skrbi za izvajanje sprejetih sklepov,
– sodeluje z organi občine, občinsko upravo ter drugimi organi občine, opredeljenimi v statutu občine,
– s sodelovanjem članov nadzornega odbora izdela predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora,
– opravlja naloge, opredeljene v ostalih državnih in občinskih predpisih.
8. člen
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge na sejah. Za opravljanje nalog nadzornega odbora se šteje tudi delovanje članov pri izvajanju sklepov o izvedbi nadzora, ne glede na to, kje se ta sklep teritorialno izvaja.
Nadzorni odbor deluje na podlagi tega poslovnika. Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporabljajo statut občine ter predpisi o lokalni samoupravi.
Glede postopkovnih določb se za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, uporablja zakon, ki ureja upravni postopek.
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom in se nanašajo na metode in standarde nadzora, se uporabljajo predpisi, ki urejajo ta vprašanja za delo Računskega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče).
III. NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA
9. člen
Delo in seje nadzornega odbora organizira in vodi predsednik nadzornega odbora ali podpredsednik.
10. člen
Predlog dnevnega reda poda predsednik skupaj z vabilom za sejo.
Predloge glede dnevnega reda lahko poda vsak član nadzornega odbora, in sicer do odločanja o dnevnem redu. O predlogih predsednika in o predlogih članov glede dnevnega reda odloča nadzorni odbor s sprejetjem dnevnega reda seje.
Nadzorni odbor mora v okviru dnevnega reda obravnavati zadeve, ki jih je s sklepom predlagal občinski svet ali župan.
11. člen
Vabilo za sklic seje nadzornega odbora s predlaganim dnevnim redom se posreduje članom praviloma sedem dni pred datumom seje.
Rok iz prvega odstavka tega člena se lahko skrajša v primeru nujnih zadev ali na pobudo katerega od članov, na podlagi presoje predsednika.
Predsednik nadzornega odbora mora v predlog dnevnega reda vnesti točko, v okviru katere se pregleda in sprejme zapisnik prejšnje seje in pregleda in sprejme poročilo o izvrševanju sprejetih sklepov.
Z vabilom za sklic seje se posreduje tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Če je podan predlog za točko dnevnega reda iz drugega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika, morebitno gradivo zagotovi član, ki predlaga točko dnevnega reda ob strokovni pomoči občinske uprave.
Če je podan predlog za točko dnevnega reda iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika, se skupaj s tem predlogom nadzornemu odboru posreduje tudi morebitno gradivo o zahtevi občinskega sveta ali župana.
12. člen
Predsednik lahko povabi na sejo pripravljavce gradiv, strokovne sodelavce občinske uprave, ožjih delov občine, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzorovane osebe, ki so predmet nadzora, ter župana in občane.
13. člen
Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotna večina članov. Nadzorni odbor veljavno odloča z večino opredeljenih glasov.
14. člen
O seji nadzornega odbora se napiše zapisnik. Zapisnik vodi strokovni delavec občinske uprave. V zapisnik se vnašajo:
– zaporedna številka seje, kraj, datum, ura začetka in konca seje,
– navedba prisotnih in opravičeno odsotnih članov ter navedba ostalih prisotnih na seji,
– sprejet dnevni red,
– poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje,
– sklepe pri točkah dnevnega reda z navedbo, koliko glasov je bilo za, koliko proti, in na izrecno željo člana nadzornega odbora, da se pri opredelitvi za ali proti navede tudi njegovo ime,
– morebitna ločena mnenja,
– izjave in povzetki razprav članov, na njihovo zahtevo,
– izjave in povzetki razprav ostalih prisotnih, če tako odloči nadzorni odbor na njihovo zahtevo,
Zapisnik podpišeta predsedujoči seje in zapisnikar.
15. člen
Po opravljeni razpravi k posameznim točkam dnevnega reda predsednik oblikuje predlog sklepa in ga da na glasovanje. Predlog sklepa lahko poda tudi kateri od članov nadzornega odbora, če se ne strinja s predsednikovim predlogom sklepa. V takem primeru se najprej glasuje o predlogu sklepa, ki ga je podal predsednik. Če je tak predlog sprejet, se o drugih predlogih sklepov glede iste zadeve ne glasuje. Če pa predlog predsednika ni sprejet, se glasuje o drugih predlogih sklepov po vrstnem redu predlaganja. Ko je sprejet eden od predlogov sklepov, se o ostalih, ki mu sledijo glede iste stvari, ne glasuje več.
Sklep je sprejet, ko prejme večino opredeljenih glasov. Glasuje se javno z dvigovanjem rok ali pa tajno, če tako sklene nadzorni odbor. Za način in postopek glasovanja se smiselno uporabljajo določila poslovnika občinskega sveta.
16. člen
Zapisnik in ostala gradiva za sejo nadzornega odbora se hranijo v arhivu občine. Zapisniki in sklepi se hranijo trajno, gradivo pa deset let.
Nagrajevanje članov nadzornega odbora se uredi z aktom občinskega sveta občine in planom dela nadzornega odbora za koledarsko leto ali določeno obdobje
IV. POSTOPEK NADZORA
A) Oblike nadzora
17. člen
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge v okviru rednega in izrednega nadzora.
18. člen
Redni nadzor se opravlja na podlagi sprejetega letnega programa nadzora. V letni program nadzora se vključujeta obvezni nadzor in fakultativni nadzor.
Letni program nadzora se praviloma pripravlja ob koncu leta za naslednje leto. Spremembe letnega programa nadzora se lahko sprejmejo kadarkoli med letom, še posebej, če gre za spremembe iz tretjega odstavka 22. člena tega poslovnika.
19. člen
Obvezni nadzor predstavlja:
– letni nadzor predlogov proračuna, finančnih načrtov ter zaključnega računa proračuna občine,
– letni nadzor finančnih načrtov ter računovodskih izkazov javnih zavodov, javnih podjetij ter občinskih skladov, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica poslovnih deležev je občina,
– letni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem,
– nadzor nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora, ki ga do sprejema letnega programa dela predlaga občinski svet ali župan.
Uvrstitev v obvezni nadzor zadnje alinee prejšnjega odstavka tega člena opravi nadzorni odbor na podlagi poziva občinskemu svetu in županu, da naj predlaga nadzor, ki sicer ni zajet v prvi do četrti alinei prvega odstavka tega člena.
Rok za predlaganje ne sme biti krajši od 15 dni in daljši od enega meseca.
Če nadzorni odbor ne prejme predloga iz zadnje alinee prvega odstavka tega člena v roku drugega odstavka tega člena, nadzor vseeno opravi v okviru izrednega nadzora.
20. člen
Fakultativni je tisti nadzor, ki je vnesen v letni program dela na podlagi predlogov kateregakoli od članov nadzornega odbora ob sprejemanju letnega programa nadzora.
S tem, ko je predlog iz prejšnjega odstavka vnesen v letni program dela, postane njegova izvedba za nadzorni odbor obvezna.
21. člen
Izredni nadzor je nadzor, ki ga kadarkoli med letom s sklepom nadzorni odbor sklene izvesti v skladu s svojimi pristojnostmi.
Pobude za izredni nadzor lahko poda katerikoli od članov, katerikoli od organov, teles, komisij v sklopu občine, najmanj pet občanov občine, katerikoli organ, telo ali komisija Republike Slovenije ter pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, katere sedež oziroma prebivališče je na ozemlju občine.
Te pobude morajo biti razložene.
Nadzorni odbor mora na zahtevo pobudnikov iz prvega odstavka tega člena zagotoviti tajnost pobude, pobudnikov in vsebine pobude. V tem primeru se ne sme nikjer navesti tisti del pobude, za katerega je pobudnik zahteval, da se zanj zagotovi tajnost. V takem primeru postane pobuda v primeru izvedbe nadzora formalno pobuda nadzornega odbora.
22. člen
V primeru pobude iz prejšnjega člena tega poslovnika opravi nadzorni odbor razpravo o pobudi ter s sklepom odloči o izvršitvi nadzora. Nadzorni odbor lahko po presoji tudi sklene, da bo tovrstni sklep uvrstil v letni program nadzora za naslednje leto.
V primeru, da je podan predlog na podlagi tretjega odstavka 19. člena tega poslovnika, se nadzor opravi ne glede na morebitno odklonilno stališče nadzornega odbora.
Lahko pa nadzorni odbor v tem primeru zahteva dodatno obrazložitev predlagatelja.
Če je izvršitev izrednega nadzora sprejeta, se vnese v letni program nadzora.
B) Izvedba nadzora
23. člen
Po tem postopku se odpravi nadzor ne glede na to, za katero od oblik nadzora gre.
Nadzor se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi.
Nadzorovana oseba je tista fizična ali pravna oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora.
V pristojnosti nadzornega odbira je, da lahko v krog nadzorovanih oseb uvrsti:
– občino z vsemi ožjimi enotami,
– javne zavode, javne sklade in javna podjetja oziroma druge fizične in pravne osebe, ki na območju občine ali za občino in občane občine opravljajo storitve javnega značaja in ki so jim za opravljanje teh storitev v proračunu občine namenjena proračunska sredstva.
– vse druge pravne in fizične osebe (društva, zveze,organizacije, gospodarske družbe ipd.), ki prejemajo iz občinskega proračuna kakršnekoli transfere ali dotacije za del, ki se nanaša na nadzor porabe teh sredstev v smislu 6. člena tega poslovnika.
24. člen
Nadzorni odbor izda na predlog predsednika nadzornega odbora pred izvedbo nadzora sklep o izvedbi nadzora.
V sklepu se navedejo:
– opredelitev vsebine nadzora,
– čas in kraj izvedbe nadzora,
– navedba nadzorovane osebe,
– navedba člana nadzornega odbora, ki je pristojen za izvedbo nadzora (pristojni član).
Če nadzorovana oseba šteje, da ne gre za nadzor iz pristojnosti nadzornega odbora, lahko poda ugovor v roku 8 dni od vročitve na nadzorni odbor.
Pristojni član, ki je bil s sklepom zadolžen za izvedbo nadzora, poroča o utemeljenosti ugovora. Če ugovor ni utemeljen, nadzorni odbor sklep potrdi, s čimer postane tak sklep dokončen. Če pa je ugovor utemeljen, izda sklep o ustavitvi nadzora. V tem primeru nadzorni odbor nadzora ne opravi. Lahko pa po lastni presoji zaprosi računsko sodišče, da v takem primeru uvrsti nadzorovano osebo v izvedbo revizije s strani računskega sodišča.
25. člen
V postopku izvedbe ima pristojni član pravice in pristojnosti v skladu s statutom občine in predpisi o lokalni samoupravi.
V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane osebe dolžne pristojnemu članu nadzornega odbora predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pristojni član ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora. Poleg tega lahko zaprosi za pomoč pri izvedbi nadzora katerega od drugih članov nadzornega odbora, ki so mu v tem primeru pomoč dolžni zagotoviti. Občinski organi imajo posebno dolžnost, da zagotovijo podatke, ki jih od njih zahteva pristojni član glede izvedbe nadzora.
Lahko pa v postopku nadzora pritegne k sodelovanju zunanje neodvisne strokovnjake posameznih strok. Strokovne naloge nadzora lahko opravi strokovnjak, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet Pogodbo s strokovnjakom sklepa župan. Nadzorni odbor ni vezan na mnenje zunanjega strokovnjaka.
Če je bila pri nadzorovani osebi bila opravljena komercialna revizija, lahko pristojni član svoje poročilo opre na izsledke te revizije, če preceni, da izraženo mnenje resnično in pošteno podpira stanje pri nadzorovani osebi.
26. člen
Po opravljenem nadzoru sestavi pristojni član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem so navedeni zlasti:
– nadzorovana oseba,
– odgovorne osebe,
– predmet nadzora oziroma pregleda,
– ugotovitve,
– mnenja,
– obrazložitev mnenja,
– morebitna priporočila,
– predlogi ukrepov ter
– pouk o pravici do ugovora.
27. člen
Bistven del poročila je mnenje, s katerim nadzorni odbor izrazi svoje resnično in pošteno mnenje o zakonitosti, namembnosti ter gospodarni in učinkoviti rabi sredstev javnih financ. Mnenje je lahko:
– pozitivno (mnenje brez pridržkov),
– negativno,
– s pridržkom ali
– odklonilno.
Negativnemu mnenju s pridržkom lahko nadzorni odbor doda predloge občinskemu svetu, županu, kateremu drugemu pristojnemu organu ali nadzorovani osebi o razrešitvi odgovornih oseb, ustavitvi financiranja do odprave napak ali katerega od primernih ukrepov, ki bi lahko privedli do odprave nepravilnosti.
Če pa podano odklonilno mnenje, ki se poda v primeru, ko zelo slabo stanje knjigovodstva pri nadzorovani osebi (manjkajo knjigovodske listine ipd.) ne omogoča izdelave mnenja, se praviloma dodajo tudi predlogi iz prejšnjega odstavka tega člena.
28. člen
Predlog poročila obravnava in sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico, da v roku 25 dni od vročitve vloži ugovor pri nadzornem odboru. Za vložitev ugovora se smiselno uporabljajo določbe glede pritožbe na prvostopenjsko odločbo zakona, ki ureja upravni postopek.
29. člen
Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v 15 dneh. Po odločitvi postane poročilo dokončno.
Dokončno poročilo se pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
V smislu tega poslovnika se za dokončno poročilo šteje tudi poročilo, zoper katero ni bil v roku iz prejšnjega člena tega poslovnika pravočasno vložen ugovor.
30. člen
Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri izvajanju nadzora oseb, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
Kot hujše kršitve se štejejo zlasti:
– uporaba proračunskih sredstev v nasprotju z nameni, ki so bili določeni s proračunom,
– oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila oziroma oddaja del brez izvedbe javnega razpisa, če bi za njihovo izvedbo bilo potrebno izvesti tak razpis,
– uporaba državnih sredstev v nasprotju z določili zakona,
– če uporabnik pri prodaji ali oddaji finančnega ali stvarnega premoženja ravna v nasprotju z zakonodajo,
– vse kršitve zakonskih določil, ki se v zakonu štejejo za prekrške,
– vsa kazniva dejanja in vse nepravilnosti, ki jih člani NO opredelijo kot hujše po kontekstu.
V primeru, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je nadzorni odbor dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu nadzora.
Skupaj s prijavo mora navesti dokaze ter poskrbeti za njihovo zavarovanje. O prijavi je dolžan obvestiti občinski svet in župana.
31. člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan, nadzorovana oseba in zadevni drugi organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
32. člen
Člana nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora izloči iz posamezne zadeve v primeru, ko so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Član nadzornega odbora se mora izločiti iz obravnave in izločanja o zadevi, pri kateri je z odgovorno osebo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, ali če je za nadzorovano osebo opravljal kakršnokoli delo po pogodbi.
Izločitev člana lahko zahteva tudi nadzorovana oseba.
V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
O zahtevah za izločitev odloča predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika odloča nadzorni odbor.
33. člen
Nadzorni odbor je dolžan pri opravljanju svojih nalog varovati uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se je seznanil ali jih je razkril pri svojem delu.
34. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Javnost se zagotavlja s pošiljanjem dokončnih poročil občinskemu svetu, županu ter objavljanjem v javnih medijih, če tako presodi nadzorni odbor.
Omejitev načela javnosti velja za dokumente z oznako uradna skrivnost. Za dokumente z oznako uradna skrivnost se vedno štejejo:
– letni program nadzora,
– poročila, ki jih sprejema nadzorni odbor, pred nastopom njihove dokončnosti.
Z letnim programom nadzora se seznanita občinski svet in župan. Le-ti so dolžni spoštovati tajno naravo letnega programa nadzora.
Poleg tega pa lahko predsednik nadzornega odbora v vsakem trenutku izključi javnost iz dela nadzornega odbora, če bi se s tem prizadele pravice in dolžnosti nadzorovanih pravnih in fizičnih oseb.
V. KONČNI DOLOČBI
35. člen
Ta poslovnik sprejme nadzorni odbor in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Spremembe poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem.
36. člen
Z začetkom veljavnosti tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora z dne 8. 12. 2000.
Št. 015 03-4/2005-2
Rogašovci, dne 10. oktobra 2005
Predsednik
Nadzornega odbora Občine Rogašovci
Alojz Šinko, dipl. inž., dipl. org. manag., l.r.
