Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2005.

Radiotelevizija Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTV Slovenija) je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, določeno s tem zakonom, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov (v nadaljnjem besedilu: državljanov) Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu (v nadaljnjem besedilu: Slovencev po svetu), pripadnic in pripadnikov (v nadaljnjem besedilu: pripadnikov) slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ter druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in Statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev.

(1) Ustanovitelj javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija je Republika Slovenija. Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija in zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe.
(2) Ime javnega zavoda je Radiotelevizija Slovenija, skrajšano ime pa RTV Slovenija.
(3) Sedež RTV Slovenija je v Ljubljani.

(1) Javna služba po tem zakonu obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje:
– dveh nacionalnih televizijskih programov;
– treh nacionalnih radijskih programov;
– radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru;
– po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost (v nadaljnjem besedilu: narodnostni program) ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost (v nadaljnjem besedilu: oddaje za Rome);
– radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence (v nadaljnjem besedilu: izseljence) in zdomce;
– radijskih in televizijskih programov za tujo javnost;
– teleteksta, internetnega in mobilnega portala.
(2) Javna služba po tem zakonu poleg programov iz prejšnjega odstavka obsega tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoč, in celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju, vključno s sejami Državnega sveta Republike Slovenije, mednarodnimi aktivnostmi parlamenta, posveti v organizaciji Državnega zbora Republike Slovenije oziroma njegovih delovnih telesih ali Državnega sveta Republike Slovenije in drugimi aktivnostmi, povezanimi z uresničevanjem ustavnih pristojnosti slovenskega parlamenta.

(1) V programih iz prvega odstavka prejšnjega člena RTV Slovenija zlasti:
– zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji;
– zagotavlja kakovostne izobraževalne oddaje, v okviru katerih posreduje celoten spekter aktualnih vsebin od verskih in socialnih do naravoslovnih in tehnološko-informacijskih vsebin;
– zagotavlja produkcijo igranega programa;
– zagotavlja oddaje, ki odražajo življenje in probleme različnih struktur prebivalstva, pri čemer izhaja iz načela enakopravnega obveščanja o dogajanjih v vseh delih Slovenije in zamejstva, zagotavlja ustvarjanje dokumentarnih oddaj nacionalnega pomena, ki predstavljajo dokument preteklega časa in časa, v katerem živimo;
– zagotavlja visoko kakovostno lastno produkcijo, namenjeno otrokom, mladostnikom in starostnikom;
– zagotavlja kakovostne razvedrilne vsebine za vse starostne skupine;
– zagotavlja kakovostne informacije o vseh pomembnih kulturnih, političnih, zgodovinskih, športnih, socialnih in ekonomskih dogodkih;
– zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic madžarske in italijanske narodne skupnosti na področju radijskega in televizijskega javnega obveščanja in spodbuja povezovanje narodnih skupnosti z matičnim narodom in vključevanje kulturnih ter drugih dosežkov italijanskega oziroma madžarskega naroda v narodnostne programe;
– skladno z meddržavnimi pogodbami in v sodelovanju z javnimi radiotelevizijami sosednjih in drugih držav podpira nastanek in razvoj čezmejnih radijskih in televizijskih projektov;
– izvaja programske vsebine, namenjene slepim in slabovidnim ter gluhim in gluhonemim v njim prilagojenih tehnikah;
– posebno pozornost posveča invalidom in z njimi povezanim vsebinam;
– predstavlja in promovira slovensko kulturo, spodbuja kulturno ustvarjalnost ter svobodo umetniškega ustvarjanja in zagotavlja ustvarjanje, poustvarjanje ter posredovanje umetniških del;
– predstavlja in promovira znanost;
– posebno pozornost posveča problematiki in zahtevam otrok ter družin, in skupin ljudi s posebnimi potrebami, ki so zaradi posebnih okoliščin bolj občutljive za dogajanje v družbi;
– posebno pozornost posveča položaju in delovanju registriranih verskih skupnosti;
– posebno pozornost posveča razvijanju splošne, jezikovne in politične kulture;
– širi razumevanje vseh ključnih vprašanj delovanja demokratične družbe;
– širi razumevanje slovenske zgodovine, kulture in identitete, tudi z vidika evropske zgodovine in mednarodnih povezav;
– spodbuja šport;
– informira o vprašanjih zdravja, varstva okolja in varstva potrošnikov;
– informira o pomembnejših vprašanjih varnosti ljudi, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambe države, vključno z vprašanji delovanja institucij mednarodne skupnosti, v katere je včlanjena Republika Slovenija, ter posreduje nujna obvestila v zvezi z ogroženostjo ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja, upošteva interese posameznih skupin gledalk in gledalcev (v nadaljnjem besedilu: gledalci) ter poslušalk in poslušalcev (v nadaljnjem besedilu: poslušalci) v Republiki Sloveniji in v okviru možnosti omogoča njihov dostop v programe;
– spodbuja kulturo javnega dialoga ter omogoča širok prostor za javne razprave o problemih v družbi;
– obvešča slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, Slovence po svetu in tujo javnost o dogajanjih in dosežkih na kulturnem in drugih področjih v Republiki Sloveniji ter skrbi za uveljavljanje slovenske radijske in televizijske ustvarjalnosti v tujini;
– podpira razširjanje programskih vsebin, namenjenih gluhim ter slepim, v njim prilagojenih tehnikah;
– podpira širjenje vednosti o drugih kulturah, ki so zastopane v Sloveniji, in njihovih predstavnikih;
– zagotavlja produkcijo in predvajanje slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov;
– zagotavlja prometne informacije.
(2) V strukturi programov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora RTV Slovenija zagotoviti večinski delež kulturnih, umetniških, informativnih, dokumentarnih in izobraževalnih vsebin.

Novinarke in novinarji (v nadaljnjem besedilu: novinarji), urednice in uredniki (v nadaljnjem besedilu: uredniki) RTV Slovenija in drugi, ki so neposredno udeleženi pri ustvarjanju ali pripravljanju RTV programov, morajo pri svojem delu še posebej:
– spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij;
– spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo;
– spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma;
– spoštovati načela ustavnosti in zakonitosti pri oblikovanju programov, vključno s prepovedjo spodbujanja kulturne, verske, spolne, rasne, narodne ali druge oblike nestrpnosti;
– zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj;
– spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev;
– uveljavljati profesionalno etiko poročevalcev, dosledno razločevanje informacij in komentarjev v novinarskih prispevkih;
– varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj, ter spoštovati obče človeške vrednote.

(1) RTV Slovenija zagotavlja arhiviranje programske produkcije, ki jo ustvarja v okviru javne službe.
(2) RTV Slovenija je dolžna trajno ohranjati svoje arhivsko gradivo tako, da avdiovizualne zapise na filmskih in drugih nosilcih, ki bi zaradi procesov staranja lahko razpadli, oziroma drugače bistveno poslabšali kvaliteto zapisa, ustrezno zaščiti oziroma prenese na tehnološko trajnejše nosilce besede, zvoka in slike oziroma besede in zvoka.
(3) Posnetki iz arhivov so za nekomercialne namene ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja oziroma posredovanja dostopni javnosti.
(4) Posnetki iz arhivov so za komercialne namene ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja oziroma posredovanja dostopni javnosti skladno z zakonom, ki ureja avtorske pravice, ter ob plačilu sorazmernih stroškov razmnoževanja in posredovanja ter tarife, ki jo določi Nadzorni svet RTV Slovenija.

RTV Slovenija mora pri načinu razširjanja oziroma predvajanja in arhiviranja programov, ki jih ustvarja v okviru javne službe (v nadaljnjem besedilu: programov RTV Slovenija), skladno s svojimi tehnološkimi razvojnimi zmožnostmi uvajati nove tehnologije, kot so internet, digitalna radiodifuzija, satelit, tako, da omogoči dostop do programskih vsebin čim širšemu krogu državljanov doma in v tujini, slovenskim narodnim manjšinam v sosednjih državah ter Slovencem po svetu.

(1) Nacionalni program mora preko prizemeljskega omrežja pokrivati ozemlje, kjer živi najmanj 90 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, oziroma 90 odstotkov ozemlja, kjer živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, kadar gre za narodnostni program.
(2) V okviru pokritosti iz prejšnjega odstavka morajo nacionalni radijski programi pokrivati vse avtoceste in ostale pomembnejše prometnice na dovolj visoki tehnološki ravni za kakovosten mobilni sprejem signala.
(3) Programi za obveščanje tuje javnosti morajo pokrivati večje kraje v Republiki Sloveniji, turistična središča in prometna vozlišča.

(1) RTV Slovenija vsako leto, v skladu s programsko produkcijskim načrtom iz 16. člena tega zakona, objavi razpis za odkup slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov, ki jih na svojih programih predvaja v skladu z zakonom, ki ureja področje medijev.
(2) Postopek, pogoje in merila javnega razpisa iz prejšnjega odstavka sprejme Programski svet RTV Slovenija v skladu z določbami predpisov, ki urejajo področje uresničevanja javnega interesa za kulturo, in z zakonom, ki ureja področje medijev.
(3) Narodnostni program ali del narodnostnega programa se lahko odda v ustvarjanje drugi RTV organizaciji oziroma producentu samo s soglasjem programskega odbora za narodnostni program.

(1) V programih RTV Slovenija ni dovoljena politična propaganda.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je politična propaganda dovoljena v času volilne kampanje v skladu z določbami zakona, ki ureja volilno kampanjo.
(3) Politična propaganda po tem zakonu so politično propagandna sporočila (spoti) in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na opredelitev volivcev pri glasovanju na volitvah.
(4) RTV Slovenija sme objavljati politično propagandna sporočila samo z navedbo naročnika. Za vsebino takega sporočila je odgovoren naročnik.

(1) V programih RTV Slovenija ni dovoljena verska propaganda.
(2) Verska propaganda po tem zakonu so plačani oglasi verskih skupnosti.

(1) RTV Slovenija mora v času volilne kampanje dati brezplačno na razpolago del programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov (v nadaljnjem besedilu: kandidatov), političnih strank in njihovih programov. RTV Slovenija je pri določitvi tega časa in oblikovanju vsebine teh oddaj dolžna upoštevati načela iz 4. člena tega zakona.
(2) Čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, je za vse enak, prav tako so enaki pogoji za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj.
(3) Politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v državnem zboru oziroma v Evropskem parlamentu, morajo imeti skupaj na razpolago eno tretjino skupnega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah. RTV Slovenija tem strankam oziroma kandidatom omogoči predstavitev v okviru njim namenjenih posebnih predvolilnih predstavitev v od oddaj iz prejšnjega odstavka ločenih terminih, tako, da je vsaki od teh strank oziroma vsakemu od neodvisnih kandidatov omogočena medsebojno enakopravna predstavitev.
(4) Kandidatkam oziroma kandidatom za predsednico oziroma predsednika republike (v nadaljnjem besedilu: predsednik republike) mora RTV Slovenija zagotoviti enak čas in pogoje za predstavitev.
(5) RTV Slovenija mora najpozneje 15 dni po razpisu volitev za predsednika republike oziroma volitev v državni zbor, Evropski parlament ali lokalnih volitev objaviti način, oblike, obseg in pogoje za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov iz prvega odstavka tega člena v svojih programih, dnevnem tisku ali na drug način, dostopen javnosti.

(1) RTV Slovenija izvaja kot javno službo tudi naslednje dejavnosti:
– oddajanje lastnih televizijskih, radijskih in multimedijskih programov preko oddajnikov in zvez ter drugih infrastrukturnih objektov oziroma naprav (v nadaljnjem besedilu: televizijske in radijske infrastrukture);
– oddajanje radijskih oziroma televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa po zakonu, ki ureja področje medijev (v nadaljnjem besedilu: programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo), z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija;
– zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in drugih programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo, zlasti na območjih v zamejstvu, kjer živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami;
– vzdrževanje in skrb za razvoj televizijske in radijske infrastrukture ter za njeno tehnološko usklajenost s predpisi Evropske unije;
– digitalno oddajanje programov.
(2) RTV Slovenija ima za izvajanje javne službe po tem zakonu pri podelitvi prostih frekvenc ali dostopu do drugih tehnološko omejenih virov, ki jih za izvajanje javne službe nujno potrebuje, prednost in jih pridobiva brez javnega razpisa z odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije. Agencija izda odločbo ob smiselni uporabi določb Zakona o elektronskih komunikacijah, po predhodnem mnenju Sveta za radiodifuzijo. Mnenje mora vsebovati opredelitev razlogov, zaradi katerih je prednostna podelitev za izvajanje javne službe nujno potrebna.

(1) RTV Slovenija lahko skladno z zakonom opravlja poleg javne službe v omejenem obsegu tudi tržne dejavnosti, vendar mora biti poslovanje na področju tržnih dejavnosti organizirano ločeno od javne službe.
(2) Prispevek za programe RTV Slovenija, sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe se lahko porabijo samo za opravljanje javne službe, ki je določena v tem zakonu.
(3) Prihodki iz naslova tržnih dejavnosti se lahko porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa ta zakon.
(4) Prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti se vodijo na dveh ločenih računih.

(1) Tržne dejavnosti RTV Slovenija so:
– trženje oglaševalskega časa in trženje programov;
– tehnične in telekomunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe;
– dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem;
– založniška in koncertna dejavnost;
– tržne programske storitve, vključno z interaktivnimi programskimi storitvami;
– komercialna uporaba arhivskega gradiva.
(2) Trženje oglasnega časa v obliki televizijske prodaje oziroma neposredne prodaje v programih RTV Slovenija ni dovoljeno, razen v prostih terminih posebnega programa iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, ki se lahko oblikujejo v nočnem času oziroma ob sobotah, nedeljah in drugih dela prostih dnevih ter v času parlamentarnih počitnic, ob pogoju, da njihovo oblikovanje ni v nasprotju z uresničevanjem nalog javne službe iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.

(1) Programski svet RTV Slovenija:
– na predlog generalne direktorice oziroma generalnega direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) sprejema programske standarde in programske zasnove v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja področje medijev, ter mednarodnimi akti;
– na predlog generalnega direktorja sprejema programsko produkcijski načrt, ki je usklajen s finančnimi možnostmi RTV Slovenija;
– na predlog generalnega direktorja sprejema programske sheme;
– redno obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove in produkcijskega načrta ter daje generalnemu direktorju navodila v zvezi z odpravljanjem pomanjkljivosti na teh področjih;
– obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove;
– obravnava pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija ter se do njih opredeli. Pri določanju programske politike in pri utemeljenih primerih da navodila generalnemu direktorju glede sprememb, ki morajo biti uvedene v programih;
– na predlog generalnega direktorja daje soglasje k Statutu javnega zavoda RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: statut);
– na predlog generalnega direktorja daje mnenje o predlogu finančnega načrta;
– imenuje in razrešuje generalnega direktorja RTV Slovenija ter daje predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorice oziroma direktorja radia (v nadaljnjem besedilu: direktor radia) in direktorice oziroma direktorja televizije (v nadaljnjem besedilu: direktor televizije);
– odloča o drugih zadevah programske narave, kadar je tako določeno s statutom;
– sprejema svoj poslovnik ter organizira svoje delo in imenuje svoje odbore v skladu s tem poslovnikom;
– odloča o drugih zadevah, kadar tako določa zakon ali statut.
(2) Kadar Programski svet RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: Programski svet) ne sprejme odločitve v zvezi s soglasjem k statutu iz šeste alineje prejšnjega odstavka v roku 30 dni po prejetem predlogu statuta, Nadzorni svet RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni svet) lahko odloči brez soglasja Programskega sveta.
(3) Kadar Programski svet svojega mnenja o predlogu finančnega načrta iz sedme alineje prvega odstavka tega člena ne posreduje Nadzornemu svetu v 30 dneh po prejetem predlogu finančnega načrta, Nadzorni svet lahko odloči brez mnenja programskega sveta.
(4) Kadar Programski svet ne sprejme odločitve v zvezi s soglasjem o imenovanju oziroma razrešitvi direktorja radia oziroma direktorja televizije iz osme alineje prvega odstavka tega člena v roku 15 dni po prejetem predlogu, lahko generalni direktor dokončno odloči brez soglasja Programskega sveta.
(5) Programski svet odloča o svojem poslovniku z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: članov), o zadevah iz prve, druge, šeste in osme alineje prvega odstavka tega člena pa z večino glasov vseh svojih članov. O preostalih zadevah iz svoje pristojnosti odloča z večino glasov prisotnih članov.

(1) V Programski svet so lahko izvoljene oziroma imenovane osebe, ki s svojim znanjem, ugledom oziroma dosežki na kulturnem, izobraževalnem ali kateremkoli drugem področju družbenega življenja lahko pripomorejo k dobremu delovanju in krepitvi ugleda javne radiotelevizije, tako v Republiki Sloveniji kot v tujini.
(2) Člani Programskega sveta morajo svoje delo opravljati neodvisno ter nepristransko in so dolžni uresničevati samo interese RTV Slovenija kot javne radiotelevizije. Pri opravljanju svoje funkcije so dolžni upoštevati Ustavo Republike Slovenije in določila tega zakona ter skrbeti za uresničevanje načel, določenih v 4. členu tega zakona, ter statuta v delu, ki se nanaša na programe in njihovo ustvarjanje.
(3) V Programski svet ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so ob imenovanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem bile:
– člani organov političnih strank;
– poslanke oziroma poslanci (v nadaljnjem besedilu: poslanci) Evropskega parlamenta ali uslužbenke oziroma uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci) in funkcionarke oziroma funkcionarji (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) v organih Evropske unije;
– predsednik republike, predsednica oziroma predsednik vlade, poslanci, člani državnega sveta, županje oziroma župani, ustavne sodnice oziroma ustavni sodniki, ministrice oziroma ministri, državne sekretarke oziroma državni sekretarji in drugi funkcionarji v državnih organih;
– generalni direktorji, generalne sekretarke oziroma generalni sekretarji, predstojnice oziroma predstojniki organov v sestavi in vladnih služb, direktorji direktoratov in organov v sestavi, načelnice oziroma načelniki upravnih enot ter direktorji oziroma tajnice ali tajniki občinske uprave.
(4) V Programski svet prav tako ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so:
– člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora oziroma so zaposlene pri konkurenčnih medijih, in osebe, ki imajo v teh medijih lastniške deleže; prav tako pa tudi ne osebe, zaposlene na RTV Slovenija, razen treh predstavnikov zaposlenih na RTV Slovenija, ki jih ti izvolijo izmed sebe;
– člani Sveta za radiodifuzijo in zaposleni na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije ter člani oziroma zaposleni v drugih telesih, ki v upravnem postopku odločajo o podelitvi frekvenc ali drugih pravicah medijev oziroma zaposlenih v medijih, in osebe, ki sodelujejo v postopkih sprejemanja teh odločitev;
– člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora pravnih oseb, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija;
– ožji družinski člani vodilnih delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavcev) RTV Slovenija, kot so generalni direktor RTV Slovenija, direktor radia in direktor televizije ter tisti zaposleni v RTV Slovenija, ki jih kot vodstvene delavce opredeljuje statut.
(5) Ožji družinski člani iz četrte alineje prejšnjega odstavka so zakonec ali oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
(6) Programski svet sestavlja 29 članov, od katerih:
– enega člana imenuje madžarska narodna skupnost;
– enega člana imenuje italijanska narodna skupnost;
– enega člana imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti;
– dva člana imenuje predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti;
– tri člane izvolijo izmed sebe zaposleni v RTV Slovenija na neposrednih volitvah tako, da so zastopane informativna dejavnost, kulturno umetniška dejavnost in tehnika;
– pet članov imenuje državni zbor na predlog političnih strank, pri čemer mora v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru;
– 16 članov imenuje državni zbor na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija; univerz in fakultet ter društev, zvez društev oziroma njihovih organizacij, zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva, ter drugih organizacij civilne družbe, razen političnih strank in njihovih organizacijskih oblik. Ustreznost kandidatov in izpolnjevanje pogojev se izkazuje z dokazili, ki so določena v besedilu javnega poziva.
(7) Polovica članov iz sedme alineje prejšnjega odstavka se imenuje sočasno z imenovanjem oziroma volitvami članov iz prve do šeste alineje prejšnjega odstavka, druga polovica članov pa dve leti kasneje.
(8) Državni zbor upošteva pri imenovanju članov Programskega sveta iz sedme alineje šestega odstavka tega člena kot enega od kriterijev tudi regionalno zastopanost različnih delov Slovenije.
(9) Državni zbor sprejme odločitev o imenovanju članov Programskega sveta iz sedme alineje šestega odstavka tega člena z večino glasov vseh poslancev.

(1) Člani Programskega sveta so imenovani oziroma izvoljeni z dnem podpisa sklepa o imenovanju ali odločbe o izvolitvi oziroma z dnem imenovanja v državnem zboru.
(2) Mandat članov Programskega sveta je štiri leta od dneva, ko je Programski svet RTV Slovenija konstituiran v skladu s tem zakonom.
(3) Članu Programskega sveta, ki ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje oziroma izvolitev, določenih v tem zakonu, preneha mandat.
(4) Član Programskega sveta, ki mu je prenehal mandat po prejšnjem odstavku oziroma je odstopil sam, se nadomesti po postopku, ki je predviden za imenovanje oziroma izvolitev članov Programskega sveta.
(5) Programski svet je konstituiran, ko generalni direktor na podlagi pisnih obvestil ugotovi, da sta v skladu s tem zakonom imenovani oziroma izvoljeni vsaj dve tretjini od skupnega števila vseh članov sveta.

(1) Delo Programskega sveta vodi predsednica oziroma predsednik (v nadaljnjem besedilu: predsednik) ali njegova namestnica oziroma namestnik (v nadaljnjem besedilu: namestnik) v skladu s poslovnikom programskega sveta.
(2) Predsednika in namestnika izvoli Programski svet izmed svojih članov z večino glasov vseh svojih članov.
(3) Če ne pride do izvolitve predsednika ali namestnika po postopku iz prejšnjega odstavka, se imenuje za vršilko oziroma vršilca (v nadaljnjem besedilu: vršilec) dolžnosti predsednika ali namestnika za dobo šestih mesecev tisti član, ki je dobil največ glasov. V primeru, če dva ali več članov sveta tudi po ponovnem glasovanju dobita oziroma dobijo enako število glasov, odloči o imenovanju vršilca dolžnosti žreb.
(4) Glasovanje Programskega sveta je v vseh zadevah javno.

(1) Člani Programskega sveta in Nadzornega sveta ne smejo poslovno sodelovati z javnim zavodom RTV Slovenija.
(2) V času trajanja mandata članov Programskega sveta in Nadzornega sveta sme RTV Slovenija zaposlovati oziroma sklepati pogodbe o sodelovanju z njihovimi ožjimi družinskimi člani, vendar morata biti s takšno pogodbo ali zaposlitvijo ter z razlogi za takšno odločitev predhodno seznanjena Programski svet in Nadzorni svet.
(3) Ožji družinski člani iz prejšnjega odstavka so zakonec ali oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
(4) Nihče ne more biti hkrati član Programskega sveta in Nadzornega sveta.

(1) Generalnega direktorja RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) imenuje Programski svet na podlagi javnega razpisa. Mandat generalnega direktorja je štiri leta.
(2) Direktorja radia in direktorja televizije imenuje generalni direktor na osnovi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega soglasja Programskega sveta. Direktor radia oziroma direktor televizije organizira in vodi delo radia oziroma televizije ter vodi strokovno programsko delo radia oziroma televizije, razen strokovno programskega vodenja v delu, ki se nanaša na narodnostna programa, za katera sta zadolžena pomočnika generalnega direktorja, ki ju imenuje generalni direktor v soglasju z ustreznim Programskim odborom. Mandat direktorja radia in direktorja televizije je štiri leta.
(3) Odgovorne urednike programov imenuje in razrešuje generalni direktor na predlog direktorja radia oziroma televizije, ki za ta mesta izvedeta javne razpise. Mandat odgovornih urednikov je štiri leta. Druge urednike imenuje in razrešuje odgovorni urednik programa.
(4) V primeru, da direktor radia ali direktor televizije predlaga v imenovanje generalnemu direktorju za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu, ima večina programskih delavcev v uredništvu pravico predlagati v imenovanje generalnemu direktorju kandidata, ki je dobil njihovo pozitivno mnenje, o čemer obvestijo Programski svet. V tem primeru generalni direktor izbere kandidata po pridobitvi soglasja Programskega sveta, ki mora najkasneje v roku 15 dni po prejetem obvestilu razpravljati in odločiti, ali da soglasje enemu, obema ali nobenemu od predlaganih kandidatov.
(5) Generalni direktor imenuje in razrešuje tudi druge vodstvene delavce, ki jih določa statut.

Generalni direktor:
– vodi strokovno programsko delo javnega zavoda RTV Slovenija;
– organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda RTV Slovenija;
– predstavlja in zastopa javni zavod RTV Slovenija;
– je odgovoren za zakonitost dela javnega zavoda RTV Slovenija;
– usklajuje delo direktorjev radia in televizije ter drugih vodilnih delavcev skladno s statutom in odloča v morebitnih sporih med njimi;
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali statut;
– vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu ter sklepa posebno kolektivno pogodbo javnega zavoda RTV Slovenija in je eden od podpisnikov Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev.

(1) Programski svet imenuje Programska odbora za italijanski in madžarski narodnostni program, ki štejeta po devet članov, razen tistih članov, ki jih samoupravni narodni skupnosti imenujeta sami oziroma jih izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih narodnostnih programov.
(2) V Programski odbor iz prejšnjega odstavka imenuje italijanska oziroma madžarska samoupravna narodna skupnost v Sloveniji dve tretjini članov za mandatno dobo štirih let.
(3) V Programski odbor iz prvega odstavka tega člena enega člana izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih radijskega in televizijskega programa za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost.
(4) Programski odbor za narodnostni program daje soglasje k imenovanju odgovornega urednika narodnostnega programa in k obsegu ter programski zasnovi, programskim standardom in programski shemi tega programa, ki morajo biti usklajeni z materialnimi zmožnostmi javnega zavoda RTV Slovenija ter s predpisi, ki urejajo njegovo delo.
(5) Programski odbor za narodnostni program:
– obravnava uresničevanje programske zasnove ter programsko produkcijski načrt in letno poročilo javnega zavoda RTV Slovenija v delu, ki se nanaša na narodnostni program;
– obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev narodnostnega programa ter se do njih opredeli;
– daje pobude Programskemu svetu za obravnavanje vprašanj s področja narodnostnih programov;
– opravlja druge naloge s področja narodnostnih programov, kadar tako določa statut.
(6) Kdor je član programskega odbora za narodnostni program, ne more biti član Nadzornega sveta.

(1) Programski svet imenuje Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide, ki šteje devet članov.
(2) V Programski odbor iz prejšnjega odstavka predlagajo člane reprezentativna združenja invalidov, pri čemer lahko predlagajo le osebe, ki jim je bila invalidnost ugotovljena s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Programski svet lahko v Programski odbor imenuje po dva ali več kandidatov istega reprezentativnega združenja invalidov samo v primeru, da je kandidate predlagalo manjše število teh združenj od skupnega števila članov, ki se volijo.
(3) Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide:
– obravnava predlog in uresničevanje programske zasnove v delu, ki se nanaša na vsebine za invalide;
– obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev v zvezi s programskimi vsebinami, namenjenimi invalidom;
– obravnava uresničevanje razširjanja programskih vsebin, namenjenih gluhim in slepim v njim prilagojenih tehnikah;
– opravlja druge naloge s področja problematike programskih vsebin za invalide, kadar tako določa statut.
(4) Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide lahko daje pobude in predloge organom javnega zavoda, ki so jih dolžni obravnavati ter se do njih opredeliti.

(1) V javnem zavodu RTV Slovenija deluje Svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija, za katerega se uporabljajo določila zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen kadar so s tem zakonom ali statutom posamezna vprašanja urejena drugače.
(2) Predstavnik Sveta delavcev javnega zavoda RTV Slovenija je stalno vabljen na seje Programskega sveta in Nadzornega sveta, prejema vsa gradiva za seje teh teles ter ima na sejah pravico do predstavitve mnenja Sveta delavcev o obravnavanih gradivih.

(1) RTV Slovenija ima Nadzorni svet, ki šteje 11 članov. Državni zbor imenuje pet članov, pri čemer mora upoštevati zastopanost političnih strank v državnem zboru, štiri člane imenuje vlada, zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija pa na neposrednih volitvah izmed sebe izvolijo dva člana.
(2) Za člana Nadzornega sveta ne morejo biti imenovane oziroma izvoljene osebe, ki so navedene v tretjem odstavku 17. člena tega zakona, razen dveh članov, ki jih zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija izmed sebe izvolijo neposredno, vendar za člana Nadzornega sveta ne more biti neposredno izvoljena oseba, ki opravlja vodstvena dela in naloge v javnem zavodu RTV Slovenija.
(3) Člani Nadzornega sveta morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in vsaj pet let delovnih izkušenj.
(4) Člani Nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika Nadzornega sveta.
(5) Mandat članov Nadzornega sveta je štiri leta.
(6) Za konstituiranje Nadzornega sveta se smiselno uporabijo določbe tega zakona o konstituiranju Programskega sveta.
(7) Za nadomestitev člana Nadzornega sveta, ki mu je zaradi neizpolnjevanja pogojev za imenovanje oziroma izvolitev predčasno prenehal mandat ali če je odstopil sam, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadomestitvi članov Programskega sveta.

(1) Nadzorni svet:
– sprejme statut na osnovi predhodnega soglasja Programskega sveta;
– sprejema finančni načrt in letno poročilo javnega zavoda ter odloča o uporabi morebitnega presežka prihodkov nad odhodki;
– določa ceno storitev, ki niso del javne službe;
– določi način prijavljanja in začasnega ali trajnega odjavljanja sprejemnikov;
– podrobneje določi način plačevanja prispevkov za sprejemnike ter kriterije za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo skladno s tem zakonom;
– odloča o tarifah in drugih pogojih za oddajanje programov drugih izdajateljev;
– nadzira poslovanje RTV Slovenija;
– nadzoruje vodenje poslovnih knjig in zakonitost poslovanja ter pregleduje periodične obračune;
– ima pravico do vpogleda v vso dokumentacijo javnega zavoda, vključno z dokumentacijo, ki se nanaša na obratovanje oddajnikov in zvez;
– sprejema svoj poslovnik ter organizira svoje delo in imenuje svoje odbore v skladu s tem poslovnikom;
– odloča o drugih vprašanjih, določenih z zakonom ali statutom.
(2) Kadar Nadzorni svet obravnava vprašanja s področja telekomunikacijskih storitev, zlasti ko odloča o tarifah in drugih pogojih za oddajanje programov drugih izdajateljev, mora na svoje seje vabiti tudi predstavnice in predstavnike (v nadaljnjem besedilu: predstavniki) Agencije za pošto in elektronske komunikacije v skladu s statutom.
(3) Nadzorni svet pisno obvešča Programski svet in Programska odbora RTV-programov za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost, državni zbor in ministra, pristojnega za področje medijev, o svojih ugotovitvah. Če ugotovi nepravilnosti, naloži generalnemu direktorju, da jih odpravi. Nadzorni svet ima pravico in dolžnost, da v primeru ugotovljenih nepravilnosti predlaga pristojnim organom ukrepe iz njihove pristojnosti.
(4) Nadzorni svet odloča z večino glasov vseh svojih članov, o statutu ter o svojem poslovniku pa z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članov.

(1) Poslovanje RTV Slovenija je javno. Letno poročilo se objavi na način, določen s statutom. Letno poročilo mora vsebovati tudi razčlembo stroškov produkcije programov po posameznih programskih sklopih oziroma vsebinah. Letno poročilo se objavi na spletnih straneh javnega zavoda RTV Slovenija. Javno se objavijo tudi sklepi in stališča Nadzornega sveta ter stališča Programskega odbora za narodnostni program, ki se nanašajo na problematiko narodnostnega programa.
(2) Seje Programskega sveta so javne, razen kadar gre za obravnavo poslovnih skrivnosti ali druge razloge, ki jih za zaprtje seje pred javnostjo določata zakon ali statut.
(3) Člani Programskega sveta in Nadzornega sveta so upravičeni do sejnine in povrnitve materialnih stroškov skladno s statutom.

(1) S statutom se določijo zlasti:
– organizacija javnega zavoda in njegova členitev na organizacijske enote;
– organi javnega zavoda in njihove pristojnosti skladno z zakonom;
– pogoji za imenovanje in razrešitev generalnega direktorja;
– pogoji za imenovanje in razrešitev direktorjev radia in televizije;
– pogoji za imenovanje in razrešitev odgovornih urednikov in drugih urednikov ter njihovo delovno področje;
– pogoji za imenovanje in razrešitev vodilnih delavcev RTV Slovenija, ki niso zajeti v prejšnjih alineah ter njihovo delovno področje in pristojnosti;
– akti, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije;
– druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda.
(2) Statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) RTV Slovenija pridobiva sredstva za izvajanje svojih dejavnosti:
– iz plačil prispevka za programe RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: prispevek);
– iz tržnih dejavnosti;
– iz sredstev državnega proračuna;
– iz sponzoriranja in drugih virov skladno z zakonom in statutom.
(2) Iz državnega proračuna se financirajo:
– del narodnostnih programov, v deležu, ki se ne financira iz prispevka;
– del programov RTV Slovenija za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za izseljence in zdomce oziroma za Slovence po svetu ter za tujo javnost, v deležu, ki se ne financira iz prispevka;
– posamezni projekti kulturnega, znanstvenega in splošno izobraževalnega pomena ter posamezni projekti digitalizacije tehnološke opreme in arhivov, ki jih predlagajo pristojna ministrstva, v delih, ki se ne financirajo iz prispevka.
(3) Iz prispevka se financira dejavnost RTV Slovenija, ki jo kot javno službo določa ta zakon, razen v delih, ko se ta dejavnost glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena financira iz državnega proračuna.

(1) Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljnjem besedilu: sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.
(2) Na območju, kjer se zaradi racionalnosti uporabe frekvenčnega prostora in finančnih sredstev ali iz drugih utemeljenih razlogov opusti pokrivanje območja s prizemeljskimi omrežji in je zagotovljeno sprejemanje le preko satelita oziroma preko kabelske mreže ali s pomočjo drugih tehnoloških rešitev, pod pogojem, da te tehnološke rešitve zagotavljajo sprejem programov v najmanj enaki kvaliteti kot prizemeljsko omrežje, so imetnice oziroma imetniki sprejemnikov zavezanke oziroma zavezanci (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) za plačevanje prispevka pod pogojem, da jim RTV Slovenija z oprostitvijo oziroma z zmanjšanjem prispevka ali na drug ustrezen način prispeva najmanj polovico dodatnih stroškov za nabavo opreme za sprejemanje programov po satelitu oziroma po kabelskem omrežju ali z uporabo drugih tehnoloških rešitev skladno s tem zakonom.
(3) Višina prispevka se določa z zakonom. Vlada višino prispevkov spremeni za največ 10%, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi, vendar najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto.
(4) Šteje se, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec (v nadaljnjem besedilu: odjemalec) oziroma plačnica ali plačnik (v nadaljnjem besedilu: plačnik) električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.
(5) Kdor pridobi sprejemnik in v času pridobitve ni bil zavezanec za plačilo prispevka, mora v 30 dneh sprejemnik prijaviti RTV Slovenija, zavezanec pa mora spremembo naslova oziroma sedeža sporočiti RTV Slovenija najpozneje v 15 dneh po spremembi.
(6) Preden RTV Slovenija od odjemalca oziroma plačnika električne energije, ki doslej ni bil zavezanec za plačilo prispevka, zahteva plačilo prispevka na podlagi tega zakona, mu mora omogočiti, da poda izjavo v smislu četrtega odstavka tega člena.

(1) Mesečni prispevek se plačuje RTV Slovenija v naslednji višini:
1. za zasebno rabo:
a) zavezanci – fizične osebe plačujejo za vse televizijske in radijske sprejemnike ter druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, ki jih uporabljajo osebno ali skupaj s člani svoje družine, 2637 tolarjev;
b) če ima zavezanec za zasebno rabo le enega ali več radijskih sprejemnikov, nima pa drugih naprav, ki bi mu omogočale sprejem televizijskih programov, plačuje 779 tolarjev;
c) prispevek v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika;
2. za javno rabo:
a) pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih, kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni rabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki, pavšalni mesečni prispevek v višini 7463 tolarjev, v primeru večjega števila takih poslovnih enot pa za vsako prispevek, zmanjšan za 30%;
b) če ima poslovna enota iz prejšnje alineje samo radijske sprejemnike, nima pa drugih naprav, ki bi omogočale sprejem televizijskih programov, znaša pavšalni mesečni prispevek 2796 tolarjev;
c) hoteli in druga turistična podjetja plačujejo za prvih 10 televizijskih sprejemnikov oziroma naprav, ki omogočajo sprejem televizijskega programa v hotelskih sobah, pavšalni mesečni prispevek v znesku 11197 tolarjev, za vsak nadaljnji tovrstni sprejemnik pa 555 tolarjev. Če hotelsko podjetje v posameznem mesecu ne doseže 60% zasedenosti kapacitet ali če obratuje sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50% mesečnega zneska prispevka za te mesece.
(2) Plačila prispevka so oproščene naslednje skupine zavezancev:
– socialno ogroženi;
– invalidi s 100% telesno okvaro;
– invalidi z manj kot 100% telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč;
– osebe, ki so trajno izgubile sluh;
– ustanove za varstvo otrok, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, invalidske organizacije in invalidske delavnice – za sprejemnike, ki so namenjeni vzgojnemu procesu oziroma razvedrilu varovancev, učencev oziroma bolnikov;
– diplomatska in konzularna predstavništva na podlagi vzajemnosti.
(3) Za socialno ogrožene iz prve alineje prejšnjega odstavka štejejo:
– prejemnice oziroma prejemniki (v nadaljnjem besedilu: prejemniki) denarne pomoči kot edinega vira preživljanja po predpisih socialnega varstva,
– prejemniki denarnega dodatka po predpisih socialnega varstva.
(4) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko dokazujejo upravičenost do oprostitve plačevanja prispevka le s pravnomočno odločbo organa, ki ugotavlja upravičenost do denarne pomoči oziroma denarnega dodatka.
(5) Zavezanci iz druge do četrte alineje drugega odstavka tega člena lahko uveljavljajo oprostitev prispevka le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drugega organa, ki ugotavlja stopnjo invalidnosti.

Za RTV Slovenija veljajo določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) enako kot za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

S tem poglavjem se določajo zbirke podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih RTV Slovenija obdeluje za potrebe obračuna in izterjave prispevka.

(1) Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo osebnih podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače.
(2) Upravljavci zbirk osebnih podatkov so dolžni posredovati osebne podatke brezplačno.

(1) Upravljavec evidenc, določenih s tem zakonom, je RTV Slovenija.
(2) RTV Slovenija lahko uporablja osebne podatke, kadar opravlja aktivnosti obračuna in izterjave prispevka.

(1) Za namene izvrševanja nalog obračuna prispevka lahko RTV Slovenija zbira osebne podatke, določene v prvi, drugi, tretji, četrti, peti in deveti alinei prvega odstavka 39. člena ter v prvi, drugi, tretji, četrti in osmi alinei drugega odstavka 39. člena tega zakona, neposredno od zavezancev, ki so jim te podatke oziroma njihove spremembe dolžni pisno posredovati v roku 15 dni od prejema poziva.
(2) Podatke o imenu in priimku fizične osebe oziroma nazivu pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika ter o njihovem naslovu RTV Slovenija zbira od distributerjev električne energije.
(3) Vse podatke, navedene v prvem odstavku tega člena, razen označbe sprejemnika, lahko RTV Slovenija zbira tudi iz evidenc Davčne uprave Republike Slovenije, na podlagi pisne ali s pisno obliko izenačene zahteve, kjer je navedena ustrezna pravna podlaga ter ustrezna številka ali druga oznaka zahteve.

Za izvrševanje nalog obračuna prispevka RTV Slovenija vodi in vzdržuje:
– evidenco zavezancev s televizijskimi sprejemniki oziroma drugimi napravami, ki omogočajo sprejem programov v najmanj enaki kvaliteti kot prizemeljsko omrežje;
– evidenco zavezancev z radijskimi sprejemniki oziroma drugimi napravami, ki omogočajo sprejem programov v najmanj enaki kvaliteti kot prizemeljsko omrežje;
– evidenco neplačnikov.

(1) Evidence iz prejšnjega člena v delu, ki se nanaša na fizične osebe, vsebujejo naslednje podatke:
– osebno ime;
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča (ulica, kraj, hišna številka itd.);
– davčno številko;
– številko transakcijskega računa;
– zaposlitev;
– znesek neporavnanega prispevka;
– znesek poravnanega prispevka;
– datum vnosa podatkov;
– označbo sprejemnika.
(2) Evidenca iz prejšnjega člena v delu, ki se nanaša na pravne osebe oziroma samostojne podjetnike posameznike, vsebuje naslednje podatke:
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika posameznika;
– naslov;
– številko transakcijskega računa;
– davčno številko;
– znesek neporavnanega prispevka;
– znesek poravnanega prispevka;
– datum vnosa podatkov;
– označbo sprejemnika.
(3) Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se hranijo deset let po prenehanju statusa zavezanca ali neplačnika.

(1) Glede obračunavanja in plačevanja prispevka, obresti in drugih vprašanj postopka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
(2) O pritožbah v postopku izterjave, ki ga določa 388. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo), odloča Davčna uprava Republike Slovenije.

(1) Z globo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek RTV Slovenija, če:
– objavi politično propagandno sporočilo brez navedbe naročnika iz 10. člena tega zakona,
– objavi versko propagandno sporočilo iz 11. člena tega zakona,
– najpozneje 15 dni pred začetkom volilne kampanje ne objavi načina, oblik, obsega in pogojev predstavitve kandidatov, političnih strank in njihovih programov (peti odstavek 12. člena).
(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba RTV Slovenija, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznica oziroma posameznik (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki ima sprejemnik in je podal neresnično izjavo iz četrtega odstavka 31. člena tega zakona.
(2) Če stori prekršek iz prejšnjega odstavka pravna oseba, se kaznuje z globo od 100.000 do 5,000.000 tolarjev, njena odgovorna oseba pa z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev.
(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena samostojni podjetnik posameznik, se kaznuje z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev, njegova odgovorna oseba pa z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev.

(1) Z globo od 10.000 do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki pridobi sprejemnik, vendar sprejemnika v zakonskem roku ne prijavi (peti odstavek 31. člena), in posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 37. člena tega zakona.
(2) Če stori prekršek iz prejšnjega odstavka pravna oseba, se kaznuje z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev, njena odgovorna oseba pa z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev.
(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena samostojni podjetnik posameznik, se kaznuje z globo od 100.000 do 250.000 tolarjev, njegova odgovorna oseba pa z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvajata inšpektorat, pristojen za medije, in tržni inšpektorat.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati tretji odstavek 82. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01, 62/03, 73/03, 113/03 – odločba US, 16/04 – odločba US, 123/04 – odločba US).

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati četrti odstavek 98. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01, 62/03, 73/03, 113/03 – odločba US, 16/04 – odločba US, 123/04 – odločba US).

(1) Programski svet in Nadzorni svet se morata konstituirati v skladu s tem zakonom najkasneje v 60 dneh po njegovi uveljavitvi.
(2) Komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za volitve in imenovanja, mora v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona v nacionalnih programih RTV Slovenija objaviti poziv subjektom iz sedme alinee šestega odstavka 17. člena tega zakona, ki imajo pravico predlagati kandidate za člane Programskega sveta RTV Slovenija, da ji v roku 15 dni po objavi poziva posredujejo svoje predloge skupaj z utemeljitvijo in pisnim soglasjem predlaganih kandidatov.
(3) Prvo sejo Programskega sveta in Nadzornega sveta skliče generalni direktor oziroma oseba, ki ga nadomešča, najkasneje v 15 dneh po tem, ko na podlagi obvestil o imenovanju oziroma izvolitvi ugotovi, da sta bili imenovani oziroma izvoljeni dve tretjini od skupnega števila vseh članov Programskega sveta oziroma Nadzornega sveta. Prvo sejo Programskega odbora RTV-programov za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost skliče generalni direktor oziroma oseba, ki ga nadomešča, najkasneje v 15 dneh po imenovanju Programskih odborov RTV-programov za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost.
(4) Do konstituiranja Programskega sveta oziroma Nadzornega sveta nadaljujeta z delom Svet RTV Slovenija in Nadzorni odbor RTV Slovenija v sestavi in s pristojnostmi, ki jih imata do uveljavitve tega zakona.
(5) Pri prvem imenovanju članov Programskega sveta iz sedme alinee šestega odstavka 17. člena tega zakona po njegovi uveljavitvi se imenuje vseh 16 članov hkrati, pri čemer se osem članov imenuje za dobo dveh let. Ti člani se določijo z žrebom ob imenovanju v Državnem zboru Republike Slovenije. Žreb opravi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije na seji takoj po imenovanju in razglasi njegov izid.

Nadzorni svet mora najpozneje v šestih mesecih po konstituiranju sprejeti nov statut.

Programski svet mora najpozneje v 90 dneh po konstituiranju določiti programske standarde za programe RTV Slovenija in njihove programske zasnove.

(1) Programski svet mora najpozneje v 15 dneh po konstituiranju razpisati mesto generalnega direktorja.
(2) Do sprejema novega statuta se za postopek izbire in imenovanja generalnega direktorja uporabi naslednji postopek:
1. Programski svet glasuje tako, da ima vsak član Programskega sveta pravico glasovati za enega kandidata. Glasovanje je javno. Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov Programskega sveta;
2. če v prvem krogu glasovanja ni bil izvoljen noben kandidat, se v drugem krogu glasuje o tistih treh kandidatih, ki so v prvem krogu dobili največ glasov. Če tudi v drugem krogu ni bil izvoljen noben kandidat, se v tretji krog glasovanja uvrstita dva kandidata z največjim številom glasov, dobljenih v drugem krogu. Če v tretjem krogu ni bil izvoljen noben kandidat, se v četrtem krogu glasuje o kandidatu, ki je dobil v tretjem krogu največ glasov;
3. če tudi v četrtem krogu noben izmed kandidatov ni dobil dovolj glasov, lahko Programski svet sklene, da bo vnovič glasoval v roku 14 dni o kandidatih, ki sta dobila največje število glasov. Pred vnovičnim glasovanjem Programski svet na seji omogoči obema kandidatoma iz tretjega kroga predstavitev njunega koncepta. Če tudi pri vnovičnem glasovanju ni bil izvoljen noben izmed kandidatov, se razpis ponovi.
(3) Kandidat za generalnega direktorja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– biti mora državljan Republike Slovenije,
– imeti mora visokošolsko izobrazbo,
– poznati mora problematiko RTV dejavnosti,
– biti mora usposobljen za vodenje večjih organizacijskih sistemov,
– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija.
(4) Za kandidata za generalnega direktorja se smiselno uporabljajo tudi pogoji, določeni v tretjem odstavku 17. člena tega zakona.
(5) Generalni direktor RTV Slovenija mora najpozneje v 15 dneh po svojem imenovanju razpisati mesti direktorja radia in direktorja televizije.
(6) Do imenovanja generalnega direktorja RTV Slovenija oziroma direktorja radia ter direktorja televizije po tem zakonu opravljajo svojo funkcijo generalni direktor ter direktor radijskih oziroma televizijskih programov kot vršilci dolžnosti s pristojnostmi, ki so jih imeli do uveljavitve tega zakona.

Odgovorni uredniki programov in predstojniki drugih notranjih organizacijskih enot nadaljujejo z delom do izteka svojega mandata, razen v primerih, ki jih določi statut.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94, 29/94 – popravek, 73/94 – odločba US, 88/99, 90/99 – popravek in 113/00 – odločba US, 79/01). Do sprejema statuta iz 48. člena tega zakona se glede notranje organizacije in poslovanja uporabljajo njegove določbe in določbe statuta, če ta zakon ne določa drugače.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati četrti odstavek 387. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.