Na podlagi drugega odstavka 122. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 51/05 – uradno prečiščeno besedilo 69/05, 67/05 – odl. US in 76/05 – 76/05 – ZDCOPMD) izdaja minister za notranje zadeve

(1) Ta pravilnik predpisuje znake, ki jih dajejo policisti udeležencem cestnega prometa s položajem telesa in z rokami, ter svetlobne in zvočne znake.
(2) Udeleženci cestnega prometa morajo ravnati v skladu z znaki policistov tudi v primerih, ko s tem odstopajo od prometnih pravil in pomena prometne signalizacije.

(1) Znaki, ki jih dajejo policisti, so:
– znaki, ki jih dajejo s položajem telesa in z rokami;
– svetlobni in zvočni znaki, ki jih dajejo policisti z napravami, ki so vgrajene v oziroma na policijskih vozilih;
– drugi svetlobni in zvočni znaki.
(2) Grafične podobe znakov, ki jih dajejo policisti udeležencem cestnega prometa, so določene v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Znaki, ki jih dajejo policisti udeležencem cestnega prometa s položajem telesa, pomenijo:
– telo v pokončni stoji z vodoravno odročenima rokama ali z rokama, spuščenima ob telesu, pomeni, da imajo vozila, ki prihajajo iz smeri, proti kateri je policist obrnjen s hrbtom oziroma s prsmi, zaprto smer in morajo ustaviti, vozila, ki prihajajo z njegovih bočnih strani, pa imajo prost prehod (slike 1, 2 in 3).
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka smejo pešci prečkati le tisto vozišče, na katerem je promet vozil ustavljen.

(1) Znaki, ki jih dajejo policisti udeležencem cestnega prometa z rokami, pomenijo:
– pokončno dvignjena roka z odprto dlanjo pomeni, da morajo vsa vozila ustaviti. Če je ta znak dan na križišču, pomeni prepoved vožnje za vsa vozila, razen za tista, ki so v trenutku, ko policist dvigne roko, tako blizu križišča, da ne morejo varno ustaviti. Za pešce in druge udeležence cestnega prometa, ki se ne vozijo z vozili, pomeni ta znak prepoved prehoda preko vozišča, razen če so tedaj, ko policist dvigne roko, že na njem (sliki 4 in 5);
– vodoravno predročena desna roka z odprto dlanjo pomeni, da se morajo udeleženci cestnega prometa, ki s svojim gibanjem sekajo smer, v katero je roka iztegnjena (vozniki, ki vozijo naravnost, vozniki, ki zavijajo desno, ter pešci in drugi udeleženci cestnega prometa, ki prečkajo vozišče), ustaviti in počakati (slika 6);
– počasno mahanje z vodoravno odročeno roko gor in dol z navzdol obrnjeno odprto dlanjo pomeni, da mora voznik, proti kateremu daje policist ta znak, zmanjšati hitrost vožnje (slika 7);
– kroženje z roko v podlakti z odprto dlanjo v smeri proti glavi pomeni, da mora voznik ali drug udeleženec cestnega prometa, ki mu daje policist ta znak, pospešiti vožnjo oziroma hitrost gibanja (slika 8);
– odročena roka z odprto dlanjo, usmerjeno proti določenemu vozilu oziroma udeležencu cestnega prometa, pomeni, da se mora ustaviti (slika 9).
(2) Znake iz prejšnjega odstavka daje policist na vozišču ali neposredno ob njem oziroma na drugi površini, na kateri se opravlja cestni promet.

(1) Kadar policist ustavlja vozila z znakom za ustavitev vozila iz pete alinee prvega odstavka prejšnjega člena, lahko da posameznim udeležencem cestnega prometa znak, naj nadaljujejo ali pospešijo vožnjo.
(2) Pri dajanju znakov iz 3. in 4. člena tega pravilnika mora biti policist uniformiran in glede na okoliščine ustrezno opremljen (beli narokavniki, bela prevleka za kapo, rumen brezrokavnik z odsevnimi trakovi idr.).
(3) Znake za zmanjšanje hitrosti, pospešitev vožnje ali ustavitev lahko daje policist tudi z oziroma iz označenega policijskega vozila.

(1) Kadar policist ureja promet na križišču, sme dajati znake iz 3. in 4. člena tega pravilnika le na sredini križišča, da ga lahko udeleženci cestnega prometa, ki so jim znaki namenjeni, zlahka opazijo.
(2) Kadar urejajo promet na križišču dva ali več policistov, morajo biti njihovi znaki usklajeni. V takem primeru lahko daje znake iz prejšnjega odstavka tudi policist, ki ni na sredini križišča, če ga lahko vsi udeleženci cestnega prometa, ki so jim znaki namenjeni, zlahka opazijo.

(1) Pri urejanju in nadzoru cestnega prometa dajejo policisti tudi posebne svetlobne in zvočne znake iz drugega odstavka 126. člena Zakona o varnosti cestnega prometa.
(2) Posebne svetlobne znake iz prejšnjega odstavka dajejo policisti z napravami za dajanje svetlobnih znakov na vozilih. Naprave za dajanje posebnih svetlobnih znakov morajo biti nameščene na vozilih na predpisan način in imeti takšno svetilnost, da jih lahko udeleženci cestnega prometa v vseh vremenskih in prometnih razmerah pravočasno in zlahka opazijo.
(3) Posebne zvočne znake dajejo policisti z napravo na vozilu, ki oddaja zvoke spreminjajoče se frekvence (sirena). Jakost glasnosti posebnega zvočnega znaka mora v vseh prometnih razmerah v naselju in zunaj njega omogočati dobro slišnost tega znaka na ustrezni razdalji pred vozilom, ki takšen znak daje.

Sirena se sme uporabiti le skupaj s posebnimi svetlobnimi znaki iz drugega odstavka 126. člena Zakona o varnosti cestnega prometa.

(1) Svetlobna tabla v policijskem vozilu je elektronski zaslon, na katerem lahko policist izpiše statično ali tekoče oziroma premikajoče se sporočilo (opozorilo ali odredbo) drugim udeležencem cestnega prometa. Sporočilo je sestavljeno iz črk ali črk in drugih simbolov in se daje iz vozečega ali iz ustavljenega policijskega vozila.
(2) Svetlobna tabla je lahko nameščena znotraj ali zunaj vozila. V notranjosti vozila mora biti vgrajena tako, da takrat, kadar ni v uporabi, vozniku ne zmanjšuje preglednosti iz vozila.
(3) Udeleženec cestnega prometa mora ravnati v skladu s policistovo odredbo, izpisano na svetlobni tabli.

(1) Zvočni znaki, ki jih dajejo policisti s piščalko udeležencem cestnega prometa pri urejanju prometa, pomenijo:
– en žvižg pomeni za udeležence cestnega prometa obveznost, naj bodo pozorni na policista, ki daje ta znak, ker bo z ustreznim znakom izrazil določeno zahtevo;
– več zaporednih žvižgov pomeni, da je nekdo od udeležencev cestnega prometa ravnal v nasprotju s prometnim pravilom, prometno signalizacijo ali pomenom policistovega znaka. Policist, ki daje ta znak, mora pri tem pokazati, na katerega udeleženca cestnega prometa se ta znak nanaša in kaj mora storiti.
(2) Zvočni znaki s piščalko se uporabljajo le skupaj z znaki, ki jih dajejo policisti z rokami in položajem telesa.

Za dajanje znakov iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika lahko policist uporablja lopar za urejanje prometa ali ročno svetilko. Lopar za urejanje prometa ima lahko lasten vir svetlobe.

(1) Lopar za urejanje prometa brez lastnega vira svetlobe mora biti po obliki, barvi in razmerjih enak prometnemu znaku II-3 (krog z belo osnovo in rdečim robom), premera najmanj 12 cm, in mora biti prevlečen z odsevno snovjo.
(2) Lopar z lastnim virom svetlobe mora imeti na sredini kroga svetilko s svetlobnim filtrom rdeče barve. Prav tako mora imeti svetlobni filter rdeče barve ročna svetilka, ki se uporablja za dajanje svetlobnih znakov ponoči.
(3) Svetilka iz prejšnjega odstavka mora biti ustrezne velikosti (premer svetilnega dela mora biti najmanj 10 cm, če je v obliki kroga) in imeti ustrezno svetilnost, ki zagotavlja, da jo lahko udeleženci cestnega prometa ponoči, ne glede na prometne razmere, zlahka in pravočasno opazijo.

(1) Podnevi ustavlja policist vozila z loparjem za urejanje prometa tako, da ga dvigne in usmeri proti vozilu, ki ga ustavlja, ponoči pa jih ustavlja z ročno svetilko ali z loparjem z lastnim virom svetlobe tako, da maha s svetilko ali loparjem levo in desno, pravokotno na vzdolžno os ceste.
(2) Voznik, proti kateremu daje policist znak iz prejšnjega odstavka, mora zmanjšati hitrost in vozilo ustaviti ob robu ali zunaj vozišča.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o znakih, ki jih dajejo policisti udeležencem v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 57/99).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.