Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Borisa Praznika iz Nazarij, ki ga zastopa Jože Turk, odvetnik v Celju, na seji dne 27. oktobra 2005

1. Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Nazarje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, št. 7/98) je, kolikor v tabeli pod številko 282020 kategorizira odsek 3 lokalne ceste Nazarje–Kokarje–Lačja vas v dolžini 1385 metrov, na zemljiščih parc. št. 852/8 in parc. št. 852/14 k.o. Pusto Polje, v neskladju z Ustavo.
2. Občina Nazarje mora neskladje iz prejšnje točke odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije tako, da s pobudnikom sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne postopek razlastitve ali v skladu z zakonom izpelje postopek za ukinitev javne ceste.

1. Pobudnik izpodbija 4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Nazarje (v nadaljevanju Odlok), kolikor pod številko 282020 opredeljuje odsek lokalne ceste Nazarje–Kokarje–Lačja vas v dolžini 1685 metrov (pravilno 1385 metrov). Navaja, da del te javne ceste poteka po zemljiščih parc. št. 852/8 in parc. št. 852/14 k.o. Pusto Polje, ki so v njegovi lasti. Po Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 – v nadaljevanju ZJC) naj javne ceste ne bi bile na zemljiščih v zasebni lasti, zato je izpodbijana določba Odloka v neskladju s tem zakonom. Občina naj z njim ne bi sklenila pravnega posla za pridobitev njegovih zemljišč niti naj ne bi zoper njega izvedla postopka razlastitve. Zato naj bi bila ta določba Odloka v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Pobudnik pojasnjuje, da mu je Občina po pooblaščencu že predlagala prodajo zemljišč.
2. Občina odgovarja, da je pobudnik nesporno lastnik zemljišč parc. št. 852/8 in parc. št. 852/14 k.o. Pusto Polje. Po njih naj bi potekal del odseka lokalne ceste Nazarje–Kokarje–Lačja vas (z začetkom odseka z oznako 282041 in s koncem odseka z oznako R-697) v dolžini 1385 metrov in ne v dolžini 1685 metrov, kot nepravilno navaja pobudnik. Ta cesta naj bi povezovala dve občinski naselji in občani jo že več kot sto let uporabljajo za dostop do svojih nepremičnin. Pobudniku naj bi večkrat predlagala, naj z njo sklene pogodbo o prodaji svojih zemljišč, vendar pri tem ni bila uspešna.

3. Pobudnik je lastnik zemljišč parc. št. 852/8 in parc. št. 852/14 k.o. Pusto Polje. Po njih poteka del lokalne ceste, kategorizirane z izpodbijano določbo Odloka, zato pobudnik izkazuje pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo (1. člen). V tabeli iz 4. člena med lokalne ceste med naselji v Občini ter med naselji v Občini in naselji v sosednjih občinah pod številko 282020 opredeljuje odsek 3 (z začetkom odseka z oznako 282041 in s koncem odseka z oznako R-697) lokalne ceste Nazarje–Kokarje–Lačja vas v dolžini 1385 metrov. Del te ceste leži na zemljiščih, ki so v lasti pobudnika.
5. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Pri razlastitvi gre torej za poseg v lastninsko pravico v postopku, ki ga predpisuje Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju ZUreP-1). Gre za postopek, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem so zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
6. Pojem in status javnih cest ureja 2. člen ZJC. Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. V prvem odstavku 3. člena ZJC je določeno, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občine.
7. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-87/91 z dne 28. 1. 1993 (Uradni list RS, št. 8/93 in OdlUS II, 10) odločilo, da podzakonski akt o razglasitvi javne ceste ne more imeti razlastitvenega učinka za zemljišča, na katerih je ta cesta, ker je to v neskladju s 33. členom Ustave. Takšen učinek sta povzročali določbi 137. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 – ZZK) in 85. člena ZJC, ki ju je Ustavno sodišče razveljavilo z odločbo št. U-I-224/00 z dne 9. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 50/02 in OdlUS XI, 73). Po navedenih določbah bi država ali občina zaradi dejstva, da je bilo zemljišče uporabljeno za cesto, z vpisom javnega dobra (ceste) v zemljiško knjigo postali lastnici teh zemljišč, čeprav jih pred tem nista pridobili s pravnim poslom ali po zakonito izvedenem razlastitvenem postopku. Kategorizacija javnih cest na zemljiščih v zasebni lasti torej sama po sebi ne more povzročiti prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-387/02 z dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS, št. 62/04 in OdlUS XIII, 36) tudi presodilo, da občina po ugotovitvi, da je posamezna javna cesta grajena na zemljišču, ki je v zasebni lasti, zgolj zaradi tega ne sme opustiti njene kategorizacije, ker je dolžna spoštovati predpisana merila za kategorizacijo javnih cest. V primeru, da cesta izpolnjuje ta merila, je občina dolžna cesto ustrezno kategorizirati in s pravnim poslom ali po zakonito izvedenem razlastitvenem postopku pridobiti zemljišče, na katerem je cesta zgrajena.
8. V obravnavanem primeru Občina s pobudnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč. Zoper njega tudi ni bil izveden postopek razlastitve. Zato je 4. člen Odloka v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 4. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave.
9. Glede na navedeno v 7. točki obrazložitve bi razveljavitev izpodbijane določbe Odloka lahko povzročila neustavno stanje. Ker gre za primer iz 48. člena ZUstS, je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo. Kadar Ustavno sodišče izda ugotovitveno odločbo, določi organu, ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis, rok, v katerem mora ugotovljeno neustavnost oziroma nezakonitost odpraviti (drugi odstavek 48. člena ZUstS). Izpodbijana določba Odloka je v neskladju z Ustavo, ker je Občina opustila dolžno ravnanje. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 48. člena v povezavi z drugim odstavkom 40. člena ZUstS naložilo Občini, naj v roku šestih mesecev s pobudnikom sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne razlastitveni postopek ali pa v primeru ugotovitve, da cesta ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo, v skladu z ZJC izpelje postopek za ukinitev javne ceste.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.