Komisija za razlago kolektivne pogodbe za poklicne novinarje je na podlagi 76. člena Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje (Uradni list RS/I, št. 31-1281/91 in nasl.) na 6. seji dne 7. novembra 2005 sprejela naslednje

ki se nanašajo: na opredelitev pojma svobodnega novinarja in obseg pravic svobodnega novinarja po tej kolektivni pogodbi,
vendar ne posegajo v vprašanje obstoja elementov delovnega razmerja novinarja oziroma vprašanje, kdaj se novinarsko delo lahko opravlja tudi na avtorskih oziroma drugih pogodbenih podlagah, kar je treba presojati na podlagi obstoja elementov delovnega razmerja iz 4. v zvezi z drugim odstavkom 11. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02),

Drugi člen kolektivne pogodbe za poklicne novinarje določa osebno in stvarno veljavnost kolektivne pogodbe. Osebna veljavnost je določena tako, da kolektivna pogodba velja tako za novinarje, ki opravljajo novinarski poklic v okviru delovnega razmerja (prvi odstavek 2. člena), kot tudi za svobodne novinarje in študente na praksi, ki se usposabljajo za novinarski poklic (drugi odstavek 2. člena).
Na podlagi prvega odstavka 2. člena kolektivne pogodbe se za novinarja po tej kolektivni pogodbi šteje oseba, ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo, oblikovanjem in razvrščanjem informacij za objavo prek medijev in je zaposlena pri izdajatelju.
Drugi odstavek 2. člena kolektivne pogodbe je treba razlagati tako, da se za svobodnega novinarja za namene te kolektivne pogodbe šteje oseba, ki je pridobila status samostojnega novinarja z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri pristojnem ministrstvu, po predhodnem mnenju registrirane samostojne organizacije novinarjev.
Za svobodnega novinarja iz drugega odstavka 2. člena te kolektivne pogodbe se šteje poleg samostojnega novinarja iz prejšnjega odstavka tudi oseba, ki nima tega statusa, vendar kumulativno izpolnjuje naslednje pogoje:
– se v glavnem ali pretežnem delu preživlja z novinarskim delom
– ni redno zaposlena za določen čas ali nedoločen čas pri izdajatelju
– izpolnjuje pogoje, ki so sicer določeni za pridobitev statusa samostojnega novinarja, ne glede na to, da ni vpisana v razvid samostojnih novinarjev
– izpolnjuje pogoj ustrezne izobrazbe po 4. členu te kolektivne pogodbe ali pogoj potrebnih delovnih izkušenj v smislu 5. člena te kolektivne pogodbe;

Drugi člen kolektivne pogodbe za poklicne novinarje določa, da velja ta kolektivna pogodba tudi za svobodne novinarje, pri čemer izrecno ne razmejuje, katere pravice gredo novinarju, ki opravlja novinarski poklic v delovnem razmerju, katere pravice pa samostojnemu novinarju.
Izhodišči za presojo tega vprašanja sta narava posamezne pravice in volja pogodbenih strank, opredeljena v 79. členu te kolektivne pogodbe, da se plačilo za delo svobodnih novinarjev določi s posebno pogodbo, pri čemer pogoji ne morejo biti slabši kot za redno zaposlene novinarje, ter da se tudi svobodnim novinarjem povrnejo materialni stroški za naročene prispevke. Drugi odstavek 2. člena kolektivne pogodbe v povezavi z 79. členom je treba zato razlagati tako, da obseg pravic svobodnega novinarja sicer določita pogodbeni stranki z ustrezno tarifo oziroma pogodbeno ceno v konkretni pogodbi, vendar je njuna svobodna pogodbena volja omejena s citiranim določilom prisilne narave, da morata v ustrezni tarifi oziroma pogodbeni ceni upoštevati izplačila redno zaposlenega primerljivega delavca (na primer s primerljivo izobrazbo in delovnimi izkušnjami ter s primerljivim opisom del in odgovornostjo delovnega mesta) na letni ravni, sorazmerno obsegu naročenega dela.

Svobodnim novinarjem zato pripada tudi povračilo dejanskih materialnih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem dela po naročilu naročnika, kar temelji na določilu drugega odstavka 79. člena te kolektivne pogodbe. Na tem temelju je treba razlagati tudi vsakokratno pravico do povračila prevoznih stroškov in stroškov za prehrano, lahko tudi v pavšalnem znesku, kar natančneje opredelita pogodbeni stranki v pogodbi, upoštevajoč pri tem tudi sorazmernost obsega naročenega dela glede na primerljivega redno zaposlenega delavca.

Iz narave pravice do regresa in njene pozitivno pravne ureditve izhaja, da je ta pravica vezana na pravico do letnega dopusta, ki pripada novinarju v odvisnem delovnem razmerju. Zato svobodnemu novinarju, ki novinarskega dela ne opravlja v okviru delovnega razmerja, pravica do regresa za letni dopust ne pripada že neposredno na podlagi 56. člena te kolektivne pogodbe, temveč pogodbeni stranki ustrezen znesek iz tega naslova upoštevata že pri določitvi tarife oziroma pogodbene cene v konkretni pogodbi, glede na kriterije, opisane v zgornjih razlagah (obseg in vsebina novinarskega dela glede na primerljivega redno zaposlenega delavca).