Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih (ZDOCTE), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. oktobra 2005.

Ta zakon ureja obveznost informativnega dvojnega in dvojnega označevanja cen blaga in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.

Namen informativnega dvojnega in dvojnega označevanja cen je:
1. omogočiti urejen prehod zamenjave denarne enote Republike Slovenije;
2. postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih;
3. s primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– »potrošnik« je fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;
– »podjetje« je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost ponujanja blaga in storitev, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost. Obveznosti, ki jih ima po tem zakonu podjetje, se nanašajo tudi na zavode in druge organizacije oziroma fizične osebe, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve;
– »navajanje dveh valut« pomeni hkratno označevanje cen blaga in storitev v tolarjih/stotinih (v nadaljnjem besedilu: tolarjih) in v evrih/centih (v nadaljnjem besedilu: evrih);
– »vodilna valuta« je do dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije tolar, od dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije pa evro;
– »druga valuta« je valuta, ki se v obdobju dvojnega in informativnega dvojnega označevanja cen uporablja za primerjavo cen glede na vodilno valuto;
– »centralni paritetni tečaj« je menjalni tečaj, določen ob vstopu Republike Slovenije v ERM II (1 evro = 239,640 tolarja);
– »tečaj zamenjave« je nepreklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom, ki ga določi Svet EU, v skladu s členom 123(5) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04);
– »informativno dvojno označevanje cen« pomeni hkratno označevanje cen blaga in storitev v tolarjih in v evrih po centralnem paritetnem tečaju;
– »dvojno označevanje cen« pomeni hkratno označevanje cen blaga in storitev v tolarjih in v evrih v skladu s tečajem zamenjave;
– »obračunska tabela« je primerjalni prikaz tipičnih cen ali zneskov v vodilni valuti v razmerju do druge valute.

(1) Obdobje informativnega dvojnega označevanje cen se začne 1. marca 2006 in konča na dan določitve tečaja zamenjave. Za preračunavanje valut se uporablja centralni paritetni tečaj. Podjetje mora potrošnika na vidnem mestu obvestiti, da so cene v drugi valuti preračunane po centralnem paritetnem tečaju.
(2) Podjetja, ki dvojno označujejo cene že pred 1. marcem 2006, morajo za preračunavanje označenih cen upoštevati določbo prejšnjega odstavka.

(1) Obdobje dvojnega označevanja cen se začne naslednji dan po določitvi tečaja zamenjave in konča šest mesecev po uvedbi evra. V tem obdobju se za preračunavanje valut uporablja tečaj zamenjave.
(2) Način izvedbe dvojnega označevanja cen, ki je v uporabi do dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije, se uporablja tudi za obdobje po uvedbi evra.

(1) Podjetja morajo prodajne cene za blago in storitve, ki jih ponujajo potrošnikom, označevati v obdobju informativnega dvojnega in dvojnega označevanja cen v obeh valutah. Cena, označena v drugi valuti, je informativnega značaja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v obeh valutah ni potrebno označiti:
– cene za enoto izdelka (kilogram, liter, meter, kvadratni meter, kubični meter, kos ali drugačno posamično enoto), ampak se v obeh valutah označi samo prodajna cena;
– zneskov na izpiskih tehtnic (potrošne enote s spremenljivo vsebino), ampak se prodajna cena lahko navede samo v vodilni valuti;
– zneskov na digitalnih prikazovalnikih cen (na primer displayi, totemi), ampak se prodajna cena lahko navede samo v vodilni valuti;
– poštne znamke ali druge vrste oznak o ceni poštnine, ampak se prodajna cena lahko navede samo v vodilni valuti.
(3) Dvojno označene cene morajo biti označene tako, da jih potrošnik enostavno in nedvoumno prebere in primerja med seboj.

Na način, določen v prvem in tretjem odstavku prejšnjega člena, ni potrebno označevati cen:
1. na bencinskih črpalkah: Na bencinskih črpalkah mora biti na avtomatih za točenje goriva ali v njihovi neposredni bližini navedena cena za en liter goriva v obeh valutah in menjalni tečaj. V evrih navedena cena za en liter goriva mora imeti tri decimalna mesta;
2. v katalogih: Podjetja, ki ponujajo blago in storitve preko katalogov, lahko izpolnijo zahteve iz tega zakona tudi tako, da v katalogu navedejo cene samo v vodilni valuti na datum izida kataloga. Katalogu morajo dodati menjalni tečaj in cenik z navedbo vseh cen iz kataloga v obeh valutah v naraščajočem vrstnem redu. V katalogu mora biti navedeno, na kakšen način se zaradi spremembe menjalnega tečaja ob določitvi tečaja zamenjave preračunajo cene v navedenih valutah;
3. na oddelkih mesnice, ribarnice, delikatese in kruha: Na oddelkih mesnice, ribarnice, delikatese in kruha se lahko izpolnijo zahteve iz tega zakona tudi tako, da je na vidnem mestu cenik za vse blago v obeh valutah;
4. na prodajnih avtomatih za blago in storitve: Prodajni avtomati za blago in storitve morajo imeti na vidnem mestu menjalni tečaj in cenik z vsemi cenami za blago in storitve v obeh valutah;
5. pri prodaji knjig in drugih založniških izdelkov: Pri prodaji knjig in drugih založniških izdelkov mora biti na vidnem mestu označen menjalni tečaj in obračunska tabela, na kateri so navedeni zneski najmanj tridesetih najbolj tipičnih cen knjig oziroma drugih založniških izdelkov po izbiri prodajalca, v naraščajočem vrstnem redu v obeh valutah;
6. pri igrah na srečo: Podjetja, ki sprejemajo vplačila za igre na srečo ali opravljajo druge storitve v zvezi s katerokoli igro na srečo, morajo imeti na prodajnih mestih in na avtomatih z igrami na srečo na vidnem mestu menjalni tečaj in cenik v obeh valutah;
7. malim podjetjem: Podjetja, ki opravljajo trgovinsko dejavnost in zaposlujejo največ deset oseb, lahko v prodajalni, v kateri je istočasno največ pet zaposlenih, obvezno navajanje dveh valut izvajajo drugače, kot to določata prvi in tretji odstavek prejšnjega člena tega zakona. To storijo z ukrepi, ki omogočajo potrošniku preračunavanje in primerjanje cen v tolarjih in evrih, ter še posebej z uporabo cenikov ali obračunskih tabel;
8. podjetjem, ki opravljajo dejavnost v skladu zakonom, ki ureja obrt. Pri določenih storitvenih dejavnostih, pri katerih se lahko osebam, katerim se opravi storitev, se zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve celovitosti dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev, lahko obvezno navajanje dveh valut za blago izvajajo z enakimi ukrepi kot mala podjetja;
9. podjetjem, ki ponujajo blago ali storitve za sklenitev pravnega posla, pri katerem se cene, vrednost terjatve ali obveznosti izkazujejo v evrih;
10. kmetom, ki neposredno prodajajo svoje blago končnemu potrošniku.

Kolikor bi informativno dvojno in dvojno označevanje cen predstavljalo nesprejemljivo tehnično ali gospodarsko obremenitev in nesorazmerno visoke stroške za podjetja zaradi vrste ali načina ponujanja blaga ali storitev, lahko minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za gospodarstvo, s podzakonskim aktom določi druge ustrezne ukrepe, s katerimi se doseže namen tega zakona.

(1) Za izkazovanje in preračunavanje cen po tem zakonu se uporablja menjalni tečaj kot število s šestimi značilnimi mesti. Pri preračunavanju tolarjev v evre se znesek v evrih v obdobju informativnega označevanja cen izračuna tako, da se tolarski znesek deli s centralnim paritetnim tečajem, v obdobju dvojnega označevanja cen se tolarski znesek deli s tečajem zamenjave. Pri preračunavanju je prepovedano uporabljati inverzna menjalna razmerja.
(2) Denarni zneski, ki jih je potrebno plačati ali vknjižiti potem, ko je bil znesek zaokrožen v enote evra ali tolarja, se zaokrožijo na najbližji cent oziroma stotin. Če je rezultat preračunavanja znesek, ki je točno na sredini, se ta zaokroži navzgor.

(1) Podjetje mora pri izstavitvi računa za blago ali storitve navesti obe valuti le za končno vsoto.
(2) Podjetja, ki za izstavljanje računov uporabljajo paragonske bloke ali blagajne, ki niso podprte z računalniškim sistemom, lahko na računu navedejo končni znesek le v vodilni valuti. Potrošnik lahko zahteva, da se mu ročno pripiše končni znesek na račun tudi v drugi valuti.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v medkrajevnem avtobusnem prometu na račun ni potrebno pripisati končnega zneska v drugi valuti.
(4) Če podjetje za plačilo blaga ali storitev posluje prek položnic, mora biti končni znesek naveden v obeh valutah samo na računu, znesek na položnici pa je lahko naveden samo v vodilni valuti.

Za inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

(1) Samostojni podjetnik posameznik se kaznuje za prekršek z globo 200.000 tolarjev, pravna oseba pa z globo 300.000 tolarjev, če:
1. na vidnem mestu ne obvesti potrošnika, da so cene v drugi valuti preračunane po centralnem paritetnem tečaju, kot je določeno v 4. členu tega zakona;
2. pri preračunavanju valut za namen dvojnega označevanja cen ne uporablja menjalnega tečaja, ki je določen v 4. in 5. členu v zvezi s prvim odstavkom 9. člena tega zakona;
3. ne označi cen na način, kot je to določeno v 6. in 7. členu tega zakona;
4. denarnih zneskov ne zaokrožuje na način, kot je to določeno v drugem odstavku 9. člena tega zakona;
5. ne izstavi računa, kot je to določeno v 10. členu tega zakona.
(2) Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Podjetja lahko v obdobju dvojnega označevanja cen označujejo cene, preračunane po centralnem paritetnem tečaju, še štirinajst dni po določitvi tečaja zamenjave, vendar ne dlje kot do dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.