Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. oktobra 2005.

V Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/00) se v prvem odstavku 2. člena za opredelitvijo pojma »Oseba brez državljanstva« dodata nova dva pojma, ki se glasita:
»Prosilec za azil je oseba, ki ima po zakonu, ki ureja azil, status prosilca za azil.
Oseba z začasno zaščito je oseba, ki ji je po zakonu, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb, dodeljena začasna zaščita.«.
Opredelitev pojma »Poslovodni delavec« se spremeni tako, da se glasi:
»Zastopnik je fizična oseba, ki je po zakonu ali aktu pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika določen za zastopanje pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika in je vpisan v ustrezen register.«.
Besedilo »Prepuščeni delavec je delavec, ki ga delodajalec za plačilo prepusti v organizacijo in delovni proces tretjim osebam za določen čas, na podlagi pogodbe o prepustitvi.« se črta.
V opredelitvi pojma »Tržna prisotnost« se za besedami »najmanj 50% lastniškim deležem« črta besedilo »ali je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe povezana v gospodarsko interesno združenje«.

V drugem odstavku 3. člena se 1. točka črta.
V drugem odstavku se v 8. točki besedi »poslovodni delavci« nadomestita z besedo »zastopniki«.
Dosedanje 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točka postanejo 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. točka.

Sedmi odstavek 4. člena se črta.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Delodajalec, ki lahko v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti na podlagi pogodbe o koncesiji opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu-uporabniku, ne sme sklepati pogodb o zaposlitvi s tujci, ki nimajo osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas.«.
Dosedanji osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek postanejo sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek.

V tretjem odstavku 5. člena se za besedilom »tujci z osebnim delovnim dovoljenjem« doda vejica, besede »in poslovodni delavci« pa se nadomestijo z besedilom »zastopniki in tuji napoteni delavci na dodatnem izobraževanju«.

V drugem odstavku 7. člena se v 4. točki črta besedilo »37., 38., 40., 41., 46. ali 49. člena«.

Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1) Osebno delovno dovoljenje je obnovljiva ali stalna oblika delovnega dovoljenja, ki v času veljavnosti tujcu omogoča prost dostop do trga dela, razen v primeru, ko je osebno delovno dovoljenje izdano z veljavnostjo enega leta.
(2) Za osebno delovno dovoljenje lahko zaprosi tujec, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona, in begunec.
(3) Osebno delovno dovoljenje se izda za čas, določen s tem zakonom, neodvisno od stanja in razmer na trgu dela. Tujec z osebnim delovnim dovoljenjem z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas ter tujec z osebnim delovnim dovoljenjem, izdanim osebi z začasno zaščito oziroma osebi s statusom prosilca za azil, se lahko vpiše v evidenco brezposelnih oseb.
(4) Tujec, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, namerava ustanoviti ali soustanoviti osebno gospodarsko družbo in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopati družbo, tujec, ki namerava dejavnost opravljati kot samostojni podjetnik posameznik, ali tujec, ki namerava opravljati samostojno poklicno dejavnost, mora za zastopanje družbe, za opravljanje dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik ali za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti v skladu s tem zakonom pridobiti osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev, z veljavnostjo enega leta od dneva pridobitve.
(5) Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta za zastopanje osebne družbe ali za opravljanje dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi tujec, ki je zastopnik osebne družbe ali samostojni podjetnik posameznik in ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
1. da je slovenski izseljenec ali njegov potomec do tretjega kolena v ravni črti,
2. da je dnevni delovni migrant iz sosednje države,
3. da ima dovoljenje za prebivanje in je pred vložitvijo vloge za izdajo osebnega delovnega dovoljenja najmanj eno leto neprekinjeno prebival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za prebivanje. Pogoj enoletnega neprekinjenega prebivanja ni izpolnjen, če je bilo dovoljenje za prebivanje izdano na podlagi delovnega dovoljenja za sezonska dela, za izvajanje čezmejnih storitev z napotenimi oziroma nameščenimi delavci ali za usposabljanje in izpopolnjevanje.
(6) Osebno delovno dovoljenje, z veljavnostjo enega leta za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti, lahko pridobi tujec, ki je vpisan v ustrezen, z zakonom predpisan vpisnik.
(7) Osebno delovno dovoljenje iz petega in šestega odstavka tega člena lahko tujec ponovno pridobi, če v času veljavnosti predhodnega osebnega delovnega dovoljenja izkaže poslovanje in ni bil kaznovan za prekršek po tem zakonu.
(8) Za osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let lahko zaprosi:
1. ožji družinski član slovenskega državljana, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje za dobo najmanj dveh let, če je pred tem najmanj tri leta že bival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje,
2. ožji družinski član tujca z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoločen čas, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje za dobo najmanj dveh let, če je pred tem najmanj tri leta že bival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje,
3. slovenski izseljenec ali njegov potomec do tretjega kolena v ravni črti, ki nima slovenskega državljanstva,
4. samozaposleni tujec, ki je v Republiki Sloveniji tri leta neprekinjeno samozaposlen in v tem času ni bil kaznovan za prekršek po določbah tega zakona.
(9) Za ožje družinske člane slovenskega državljana se štejejo:
1. zakonec,
2. neporočeni otroci do dopolnjenega 21 leta starosti,
3. neporočeni otroci zakonca do dopolnjenega 21 leta starosti,
4. neporočeni otroci, starejši od 21 let, in starši, katere je slovenski državljan po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati,
5. neporočeni otroci, starejši od 21 let, in starši zakonca, ki jih je zakonec slovenskega državljana po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati,
6. starši slovenskega državljana do njegovega 21 leta starosti.
Za ožjega družinskega člana slovenskega državljana se po tem zakonu šteje tudi drug sorodnik, ki mu organ, pristojen za izdajo dovoljenja za prebivanje, zaradi združitve družine izda dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji.
(10) Za ožje družinske člane tujca se štejejo:
1. zakonec,
2. mladoletni neporočeni otroci tujca,
3. mladoletni neporočeni otroci zakonca,
4. starši mladoletnega tujca,
5. polnoletni neporočeni otroci in starši tujca ali zakonca, katere je tujec ali zakonec po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati.
Za ožjega družinskega člana tujca se po tem zakonu šteje tudi drug sorodnik, ki mu organ, pristojen za izdajo dovoljenja za prebivanje, zaradi združitve družine izda dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji.
(11) Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let se lahko tujcu ponovno izda za enako obdobje, če:
1. tujec iz 1., 2. ali 3. točke osmega odstavka tega člena izpolnjuje enake pogoje kot pri prvi vlogi,
2. tujec iz 4. točke osmega odstavka tega člena v času veljavnosti predhodnega dovoljenja ni bil kaznovan za prekršek po tem zakonu.
(12) Za osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas lahko zaprosi tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in begunec.
(13) Za osebno delovno dovoljenje lahko zaprosi prosilec za azil in oseba z začasno zaščito. Prosilcu za azil se osebno delovno dovoljenje izda eno leto po vložitvi prošnje za azil, in sicer za čas treh mesecev z možnostjo podaljšanja. Osebi z začasno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda za čas trajanja statusa osebe z začasno zaščito.
(14) Osebno delovno dovoljenje preneha veljati:
1. s potekom časa, če niso izpolnjeni pogoji za obnovitev,
2. če se tujec odpove osebnemu delovnemu dovoljenju,
3. če tujec pridobi državljanstvo Republike Slovenije,
4. v primeru smrti tujca.
(15) Zavezanec za prijavo in odjavo dela tujca je vsakokratni delodajalec, ki s tujcem sklene delovno razmerje, oziroma tujec sam v primeru samozaposlitve.«.

V prvem odstavku 11. člena se črta besedilo »in ne sme opravljati storitev za druge delodajalce«.
V drugem odstavku se v 4. točki beseda »mu« nadomesti z besedo »tujcu«.

V drugem odstavku 12. člena se v 4. točki besedi »poslovodnih delavcev« nadomestita z besedo »zastopnikov«.

Četrti odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Tuje podjetje lahko izvaja storitve z napotenimi delavci, ki so že najmanj eno leto zaposleni pri njem. Posameznemu napotenemu delavcu se lahko dovoljenje za delo izda večkrat, vendar največ za tri mesece v koledarskem letu. V primeru, ko se zaradi objektivnih razlogov izvajanje pogodbe podaljša, se lahko dovoljenje za delo podaljša za največ en mesec.«.
V petem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Dovoljenje za delo se izda v okviru kvote, določene za napotene tujce, če tujemu delodajalcu ali tujcu v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge za izdajo delovnega dovoljenja ni bila izrečena kazen za prekršek po tem zakonu.«.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Posamezna pogodba iz tretjega odstavka tega člena se lahko izvaja največ tri mesece. Izvajanje pogodbe se lahko izjemoma podaljša, če izvajalec in naročnik dokažeta, da pogodbe zaradi objektivnih razlogov (višja sila, zamuda pri izvedbi del, ki so vezana na dela, določena v pogodbi, ipd.) ni bilo mogoče izvesti v treh mesecih.«.
Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) V izjemnih primerih, ko je storitev posebnega pomena za državo in je naročnik storitve organ državne uprave, drug državni organ ali organ lokalne samouprave oziroma nosilec javnega pooblastila, se lahko storitev izvaja daljši čas, kot je določen v prejšnjem odstavku. Pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenj za delo mora naročnik storitve, na podlagi utemeljene obrazložitve, pridobiti pisno soglasje ministrstva, pristojnega za delo, ki v soglasju z ministrstvom, pristojnim za področje dejavnosti, odloči o utemeljenosti izvajanja storitve za daljši čas ter določi čas izvajanja storitve in število napotenih delavcev, ki bodo storitev izvajali.«.
Dosedanji deseti in enajsti odstavek postaneta enajsti in dvanajsti odstavek.

Za 14. členom se dodata nova 14.a in 14.b člen, ki se glasita:

(1) Dodatno izobraževanje tujih napotenih delavcev se lahko izvaja v primeru, če sta slovenska in tuja gospodarska družba kapitalsko povezani, ali v primeru, če gre za poslovno tehnično sodelovanje oziroma prenos tehnologije.
(2) Dodatno izobraževanje tujih napotenih delavcev se izvaja v gospodarski družbi, s sedežem v Republiki Sloveniji, na podlagi pogodbe o dodatnem izobraževanju, ki jo skleneta slovenska in tuja gospodarska družba.
(3) Pogodba o dodatnem izobraževanju mora vsebovati določila o plačilu, nastanitvi in prehrani napotenih delavcev ter program dodatnega izobraževanja, ki ga potrdi Gospodarska oziroma Obrtna zbornica Slovenije.
(4) Slovenska gospodarska družba mora tujim napotenim delavcem zagotoviti minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, varnostjo in zdravjem pri delu in posebnim varstvom delavcev po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, in kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo.
(5) Tuja gospodarska družba lahko na dodatno izobraževanje napoti posameznega delavca večkrat, vendar največ za tri mesece v času dveh let.
(6) Dovoljenje za delo za napotene delavce iz prvega odstavka tega člena se izda na vlogo tuje gospodarske družbe, ki mora v skladu z določbami tega zakona prijaviti delo tujca.
(7) Tuji napoteni delavci morajo biti v času dodatnega izobraževanja ustrezno zdravstveno zavarovani v skladu s predpisi Republike Slovenije.
(8) Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, podrobneje določi kriterije o potrebni kapitalski povezanosti, vrsti poslovno-tehničnega sodelovanja oziroma o prenosu tehnologije, pogoje, ki jih mora izpolnjevati pogodba iz tretjega odstavka s programom dodatnega izobraževanja, ter kriterije za izdajo soglasja Gospodarske oziroma Obrtne zbornice Slovenije po tem zakonu.

(1) Dodatno izobraževanje slovenskih delavcev lahko izvajajo tuji napoteni delavci v slovenskih gospodarskih družbah v primeru, ko sta slovenska in tuja gospodarska družba kapitalsko povezani, ali v primeru, da gre za poslovno tehnično sodelovanje oziroma prenos tehnologije.
(2) Dodatno izobraževanje slovenskih delavcev se izvaja v gospodarski družbi, s sedežem v Republiki Sloveniji, na podlagi pogodbe o dodatnem izobraževanju, ki jo skleneta slovenska in tuja gospodarska družba.
(3) Pogodba o dodatnem izobraževanju mora vsebovati določila o plačilu, nastanitvi in prehrani napotenih delavcev ter program dodatnega izobraževanja, ki ga potrdi Gospodarska oziroma Obrtna zbornica Slovenije.
(4) Slovenska gospodarska družba mora tujim napotenim delavcem zagotoviti minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, varnostjo in zdravjem pri delu in posebnim varstvom delavcev po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, in kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo.
(5) Tuja gospodarska družba lahko na dodatno izobraževanje slovenskih delavcev napoti posameznega delavca večkrat, vendar največ za tri mesece v času dveh let.
(6) Dovoljenje za delo za napotene delavce iz prvega odstavka tega člena se izda na vlogo slovenske gospodarske družbe, ki mora v skladu z določbami tega zakona prijaviti delo tujca.
(7) Tuji napoteni delavci morajo biti v času dodatnega izobraževanja ustrezno zdravstveno zavarovani v skladu s predpisi Republike Slovenije.
(8) Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, podrobneje določi kriterije o potrebni kapitalski povezanosti, vrsti poslovno-tehničnega sodelovanja oziroma o prenosu tehnologije, pogoje, ki jih mora izpolnjevati pogodba iz tretjega odstavka s programom dodatnega izobraževanja ter kriterije za izdajo soglasja Gospodarske oziroma Obrtne zbornice Slovenije po tem zakonu.«.

V prvem odstavku 15. člena se besedi »Tuji delodajalec« nadomestita z besedami »Tuja pravna oseba«. Za besedilom »je tržno prisoten v Republiki Sloveniji« se črta besedilo »ali k drugemu delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Tuja pravna oseba lahko namesti pri njej zaposlene delavce, če so bili delavci predhodno najmanj eno leto pri njej zaposleni. Tuji delavec je lahko v Republiki Sloveniji nameščen največ eno leto, če s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom ni drugače določeno. Tuji delavec je lahko ponovno nameščen ali napoten na delo v Republiko Slovenijo po vmesni prekinitvi, ki je določena z veljavnostjo predhodnega dovoljenja za delo.«.

V prvem odstavku 16. člena se v drugem stavku za besedami »premesti pri njem« doda besedilo »predhodno najmanj eno leto«.
V tretjem odstavku se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
»Dovoljenje za delo se izda na vlogo tuje pravne osebe.«.

17. člen se črta.

V prvem odstavku 18. člena se na koncu črta pika in doda besedilo »oziroma za eno leto, če se usposabljanje izvaja na področju medicine.«.
V petem odstavku se v drugem stavku za besedami »pri izvajanju programa« vejica nadomesti s piko, besedilo »pri čemer se smiselno upoštevajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, s katerim se ureja pripravništvo, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.« pa se črta.

Četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 19. člena se spremenijo, tako da se glasijo:
»(4) Delodajalec lahko za tujca le enkrat v koledarskem letu zaprosi za dovoljenje za sezonsko delo z veljavnostjo do treh mesecev, razen če s tem zakonom ni drugače določeno.
(5) Za opravljanje sezonskega dela delodajalec in tujec skleneta delovno razmerje za določen čas. Delovnega razmerja ni treba skleniti, če se delo opravlja do največ trideset dni na področju kmetijstva in gozdarstva.
(6) Za tujca, ki je opravljal sezonsko delo, se lahko delovno dovoljenje za katerikoli namen ponovno izda v naslednjem koledarskem letu. Po izteku veljavnosti dovoljenja za delo za sezonsko delo v gradbeništvu se lahko delovno dovoljenje za katerikoli namen ponovno izda po preteku sedmih mesecev.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko delodajalec, pri katerem je tujec opravljal sezonsko delo, pridobi dovoljenje za zaposlitev pod pogoji, določenimi za novo zaposlitev tujca.«.

V prvem odstavku 20. člena se za besedo »se« doda beseda »ne«. Za besedo »podaljša« se doda besedilo »ali ponovno izda istemu ali drugemu delodajalcu«. Doda se nov drugi stavek, ki se glasi: »Delodajalec lahko, na podlagi mnenja zbornice, pristojne za kmetijstvo in gozdarstvo, da je prišlo do izrednih pridelovalnih pogojev (podaljšanje vegetacije), zaprosi za izjemno podaljšanje dovoljenja za delo za največ en mesec.«.

Drugi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Dovoljenje za sezonsko delo se lahko istemu tujcu ponovno izda po preteku časa, določenega v šestem odstavku 19. člena tega zakona, ne glede na to, ali za dovoljenje zaprosi isti ali drugi delodajalec.«.

Naslov VIII. poglavja in 22. člen se spremenita tako, da se glasita:

Pogoji za delo
(1) Družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ustanovljeni v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, morajo za tujce, ki jih imenujejo za zastopnike, pridobiti dovoljenje za delo v skladu z določbami tega zakona.
(2) Družba, ki zaposluje deset ali manj delavcev, lahko pridobi eno dovoljenje za delo za tujca, zastopnika družbe, in eno dovoljenje za delo za tujca, zastopnika podružnice, ne glede na število podružnic.
(3) Samostojni podjetnik posameznik, ki zaposluje deset ali manj delavcev, lahko pridobi eno dovoljenje za delo za tujca, zastopnika samostojnega podjetnika posameznika, in eno dovoljenje za delo za tujca, zastopnika podružnice, ne glede na število podružnic.
(4) Tuje podjetje, ki v Republiki Sloveniji posluje z eno ali več podružnicami, lahko pridobi eno dovoljenje za delo za zastopnika posamezne podružnice, če podružnica zaposluje deset ali manj delavcev.
(5) Dovoljenje za delo se tujim zastopnikom izda na vlogo delodajalca, neodvisno od stanja in razmer na trgu dela za čas največ dveh let.
(6) Dovoljenje za delo se lahko ponovno izda, če delodajalec v času veljavnosti predhodnega dovoljenja za delo izkaže poslovanje družbe ali samostojnega podjetnika posameznika in če tujec kot fizična oseba ni bil kaznovan za prekršek po tem zakonu.
(7) Zavezanec za prijavo in odjavo dela je delodajalec.«.

V prvem odstavku 23. člena se črta besedilo »Tuja samozaposlena oseba, oziroma«, beseda »tujec« pa se začne z veliko začetnico.

Drugi odstavek 30. člena se črta.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

V vseh členih XVI. poglavja se besedi »denarna kazen« v različnih sklonih nadomestita z besedo »globa« v ustreznem sklonu.

V 36. členu se črtajo besede »na kraju samem«.

37. člen se črta.

Prvi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 200.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec-pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki mu zakon dovoljuje opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu-uporabniku, če sklene pogodbo o zaposlitvi s tujcem, ki nima osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas (osmi odstavek 4. člena).«.

V 39. členu se črtajo besede »na kraju samem«. V oklepaju se beseda »deseti« nadomesti z besedo »deveti«.

V prvem odstavku 40. člena se besedilo »pravna ali samozaposlena oseba« nadomesti z besedilom »pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik«.
V tretjem odstavku se črtajo besede »na kraju samem«.

V prvem odstavku 41. člena se besedilo »pravna ali samozaposlena oseba« nadomesti z besedilom »pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik«.

V prvem odstavku 43. člena se besedilo »pravna ali samozaposlena oseba« nadomesti z besedilom »pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik«. Za besedilom »pogodbo o delu pred iztekom veljavnosti dovoljenja« se črtata vejica in besedilo »oziroma samozaposlena oseba, ki ne vrne osebnega delovnega dovoljenja za določen čas, če pred iztekom veljavnosti dovoljenja preneha opravljati dejavnost«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Z globo od 50.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, ki ne vrne osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo enega leta, če pred iztekom veljavnosti dovoljenja preneha opravljati dejavnost (enajsti odstavek 8. člena).«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V prvem odstavku 45. člena se besedilo »pravna ali samozaposlena oseba« nadomesti z besedilom »pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Z globo od 50.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, ki ne prijavi začetka in prenehanja svojega dela (drugi odstavek 29. člena).«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V prvem odstavku 46. člena se besedilo »pravna ali samozaposlena oseba« nadomesti z besedilom »pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Z globo od 50.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, ki ne omogoči dostopa do vseh razpoložljivih dokazov, na podlagi katerih so izdani dokumenti, ki dovoljujejo njegovo samozaposlitev (prvi odstavek 31. člena).«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črtajo besede »na kraju samem«.

V 47. členu se črtajo besede »na kraju samem«.

V prvem odstavku 48. člena se besedilo »pravna ali samozaposlena oseba« nadomesti z besedilom »pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik«.

V prvem odstavku 49. člena se besedilo »pravna ali samozaposlena oseba« nadomesti z besedilom »pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik«.
V tretjem odstavku se črtajo besede »na kraju samem«.

(1) Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo po tem zakonu, če je to za stranko ugodnejše.
(2) Delovno dovoljenje, izdano pred uveljavitvijo tega zakona, ostane v veljavi do poteka veljavnosti dovoljenja.

Minister, pristojen za delo, v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz osmega odstavka 14.a in iz osmega odstavka 14.b člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.