Na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

(1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/37/ES z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posamična direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (UL L, št. 229 z dne 29. 6. 2004, str. 23, kodificirana verzija), določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornimi ali mutagenimi snovem ter zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.
(2) Priloge, ki so sestavni del tega pravilnika, so:
a) Priloga I: Seznam rakotvornih ali mutagenih snovi, pripravkov in procesov;
b) Priloga II: Praktična priporočila za izvajanje zdravstvenega nadzora delavcev;
c) Priloga III: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost
d) Priloga IV: Obvestilo o uporabi rakotvornih ali mutagenih snovi.

(1) Ta pravilnik se uporablja za vsa dela, pri katerih so delavci izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni rakotvornim ali mutagenim snovem.
(2) Ta pravilnik se ne uporablja za dela, pri katerih so delavci izpostavljeni ionizirajočemu sevanju.
(3) Ta pravilnik se ne uporablja za dela, pri katerih so prisotni azbest ter izdelki in pripravki, ki vsebujejo azbest, razen v primeru, ko določbe tega pravilnika predpisujejo višjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu.

Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Rakotvorne snovi so:
a) snovi, ki ustrezajo kriterijem za razvrščanje snovi v 1. ali 2. skupino rakotvornosti, v skladu s prilogo VI Direktive Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L št. 196 z dne 16. 8. 1967, z vsemi spremembami do Direktive Komisije 2004/73/ES z dne 30. 4. 2004 o devetindvajseti prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive Sveta 67/548/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L št. 152 z dne 30. 4. 2004, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 67/548/EGS);
b) pripravki, ki se sestojijo iz ene ali več snovi iz točke a, pri čemer koncentracija ene ali več posameznih snovi izpolnjuje kriterije za koncentracijske meje za razvrščanje pripravkov v 1. ali 2. skupino rakotvornosti, in sicer v skladu s:
– Prilogo I Direktive 67/548/EGS ali
– Prilogo II – B Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L št. 200 z dne 30. 7. 1999, z vsemi spremembami do Direktive Komisije 2001/60/ES z dne 7. avgusta 2001 o prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L št. 226 z dne 22. 8. 2001, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 99/45/ES)) za snov ali snovi, ki niso navedene v Prilogi I Direktive 67/548/EGS ali so v tej prilogi sicer navedene, vendar brez koncentracijskih mej;
c) snovi, pripravki ali procesi iz Priloge I tega pravilnika, kakor tudi snovi ali pripravki, sproščeni pri procesih iz Priloge I tega pravilnika.
2. Mutagene snovi so:
a) snovi, ki ustrezajo kriterijem za razvrščanje snovi v 1. ali 2. skupino mutagenosti, v skladu s prilogo VI Direktive 67/548/EGS;
b) pripravki, ki se sestojijo iz ene ali več snovi iz točke (a), pri čemer koncentracija ene ali več posameznih snovi izpolnjuje kriterije za koncentracijske meje za razvrščanje pripravkov v 1. ali 2. skupino mutagenosti, in sicer v skladu s
– Prilogo I Direktive 67/548/EGS ali
– Prilogo II – B Direktive 1999/45/ES za snov ali snovi, ki niso navedene v Prilogi I Direktive 67/548/EGS ali so v tej prilogi sicer navedene, vendar brez koncentracijskih mej.
3. Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost pomeni povprečno koncentracijo rakotvorne ali mutagene snovi v zraku na delovnem mestu, znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan/40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu. Mejna vrednost je podana za 8-urno izpostavljenost. Mejna vrednost nevarnih snovi v zraku na delovnem mestu je podana pri temperaturi 20°C in tlaku 1,013·10(na 5) Pa.
4. Delo z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi so vse aktivnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni rakotvornim ali mutagenim snovem, in sicer pri uporabi, proizvodnji, skladiščenju, obdelavi, predelavi, pretakanju, mešanju, odstranjevanju, uničevanju le-teh, in podobnih aktivnostih. Med taka dela sodijo tudi dejavnosti, pri katerih se zaradi razmer pri postopkih sproščajo ali nastajajo rakotvorne ali mutagene snovi.
5. Pristojni organ je organ inšpekcije dela.

(1) Pri izvajanju del, pri katerih obstaja tveganje za izpostavljenost delavcev rakotvornim ali mutagenim snovem, mora delodajalec ugotoviti naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavcev, da bi lahko ocenil tveganje za varnost in zdravje delavcev, ki izvajajo taka dela, in na podlagi te ocene določil potrebne varnostne ukrepe.
Oceno mora delodajalec redno obnavljati in dopolnjevati, še posebej pa v primeru, če se spremenijo razmere, ki lahko vplivajo na izpostavljenost delavcev rakotvornim ali mutagenim snovem.
Delodajalec je dolžan pristojnim organom na njihovo zahtevo zagotoviti podatke, ki so bili uporabljeni pri oceni tveganja.
(2) Pri ocenjevanju tveganja se morajo upoštevati vse poti izpostavljenosti, še posebno pozornost pa nameniti rakotvornim ali mutagenim snovem, ki imajo lastnost lažjega prehajanja skozi kožo, pri katerih lahko pride do absorbcije rakotvorne ali mutagene snovi v kožo in/ali skozi kožo.
(3) Delodajalec mora s posebno skrbnostjo opraviti oceno tveganja za mlade delavce, noseče in doječe delavke, ki lahko pridejo v stik z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi, ter pri tem upoštevati možnost razporeditve teh skupin delavcev na takšna delovna mesta, kjer ne bodo prihajali v stik z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi.

(1) Delodajalec mora zamenjati in nadomestiti rakotvorno ali mutageno snov na delovnem mestu s snovjo, pripravkom ali procesom, ki pod pogoji uporabe niso nevarni ali so manj nevarni za varnost in zdravje delavcev, če je to tehnično možno.
(2) Delodajalec je dolžan pristojnim organom na njihovo zahtevo posredovati podatke o ugotovitvah in preiskavah, ki jih je opravil glede odločitev iz prejšnjega odstavka.

(1) Kadar iz rezultatov ocene iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika izhaja, da obstaja tveganje za varnost in zdravje delavcev, mora delodajalec izpostavljenost delavcev preprečiti.
(2) Kadar rakotvorne ali mutagene snovi tehnično ni možno nadomestiti snovjo, pripravkom ali procesom, ki pod pogoji uporabe niso nevarni ali so manj nevarni za varnost in zdravje delavcev, mora delodajalec zagotoviti, da se rakotvorne ali mutagene snovi proizvajajo ali uporabljajo v zaprtem sistemu.
(3) Kadar zaprtega sistema tehnično ni možno zagotoviti, mora delodajalec zagotoviti, da je stopnja izpostavljenosti delavcev zmanjšana na najnižjo možno stopnjo, kot je to tehnično možno.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da delavci ne bodo izpostavljeni koncentracijam rakotvornih ali mutagenih snovi v zraku na delovnem mestu, višjim od mejnih vrednosti, določenih v Prilogi III tega pravilnika.
(5) Delodajalec mora za vsa dela, pri katerih se ni možno izogniti uporabi rakotvornih ali mutagenih snovi, sprejeti in izvajati naslednje ukrepe:
a) zmanjšanje količine rakotvornih ali mutagenih snovi na delovnem mestu na najmanjšo možno mero;
b) zmanjšanje števila delavcev, ki so izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni rakotvornim ali mutagenim snovem, na najnižjo možno število;
c) načrtovanje delovnih postopkov in tehničnih kontrolnih ukrepov tako, da bo sproščanje rakotvornih ali mutagenih snovi v zrak na delovnem mestu preprečeno ali zmanjšano na najmanjšo možno mero;
d) odstranjevanje rakotvornih ali mutagenih snovi pri viru, z uvedbo lokalnega ali splošnega prezračevalnega sistema, pri čemer morajo biti vsi načini odstranjevanja primerni in združljivi z načeli varovanja zdravja ljudi in okolja;
e) uporaba ustreznih obstoječih postopkov za merjenje koncentracij rakotvornih ali mutagenih snovi v zraku na delovnem mestu, še zlasti za zgodnje odkrivanje neobičajne izpostavljenosti zaradi nepredvidenega dogodka ali nezgode;
f) uporaba ustreznih delovnih postopkov in metod dela;
g) izvajanje kolektivnih varnostnih ukrepov in/ali izvajanje osebnih varovalnih ukrepov, kjer se izpostavljenosti ni moč izogniti z izvajanjem drugih ukrepov;
h) izvajanje higienskih ukrepov, kot so redno čiščenje tal, sten in drugih površin;
i) obveščanje delavcev;
j) označevanje nevarnih območij z ustreznimi opozorilnimi in varnostnimi znaki, vključno z znaki “prepovedano kajenje” in “prepovedano uživanje hrane in pijače”, na območjih, kjer so delavci izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni rakotvornim ali mutagenimi snovem;
k) priprava načrtov za ukrepanje v izrednih primerih, ki so posledica neobičajno visoke stopnje izpostavljenosti;
l) zagotovitev ustrezne opreme za varno shranjevanje, ravnanje in prevoz rakotvornih ali mutagenih snovi, še posebno zagotovitev uporabe zapečatenih in jasno ter vidno označenih vsebnikov rakotvornih ali mutagenih snovi;
m) zagotovitev sredstev, s katerimi lahko delavci varno zbirajo, shranjujejo in odstranjujejo odpadke ter zagotovitev zapečatenih in jasno ter vidno označenih vsebnikov rakotvornih ali mutagenih snovi, ki se morajo pri delu tudi uporabljati.

(1) Delodajalec mora v roku 15 dni pred začetkom uporabe rakotvorne ali mutagene snovi o tem pisno obvestiti pristojni organ. Delodajalec mora v pisnem obvestilu iz Priloge IV tega pravilnika navesti:
a) podatke o delodajalcu;
b) podatke o proizvodnji ali uporabi rakotvorne ali mutagene snovi s kratkim opisom postopka in razlogi za uporabo rakotvorne ali mutagene snovi;
c) podatke o rakotvornih ali mutagenih snoveh;
d) podatke o varnostnih ukrepih;
e) podatke o izpostavljenosti.
(2) Kadar iz rezultatov ocene tveganja iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika izhaja, da obstaja tveganje za varnost in zdravje delavcev zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, mora delodajalec pristojnemu organu na njegovo zahtevo omogočiti dostop do podatkov o:
a) aktivnostih in industrijskih procesih, ki jih izvaja, vključno z razlogi za uporabo rakotvornih ali mutagenih snovi;
b) vrsti proizvedenih ali uporabljenih rakotvornih ali mutagenih snovi;
c) količini proizvedenih ali uporabljenih rakotvornih ali mutagenih snovi ali pripravkov, ki vsebujejo rakotvorne ali mutagene snovi;
d) številu izpostavljenih delavcev;
e) sprejetih preventivnih ukrepih;
f) vrsti uporabljene varovalne opreme;
g) naravi, stopnji in trajanju izpostavljenosti;
h) morebitni zamenjavi.

(1) Če pride pri delu do nepredvidenega dogodka ali nezgode, ki lahko povzroči neobičajno izpostavljenost delavcev rakotvornim ali mutagenim snovem, mora delodajalec o tem takoj obvestiti delavce.
(2) Dokler ni ponovno vzpostavljeno normalno stanje in niso odstranjeni vzroki za neobičajno izpostavljenost, mora delodajalec:
a) zagotoviti, da delajo na prizadetem območju le tisti delavci, ki so nujno potrebni za izvedbo popravil in drugega potrebnega dela;
b) zagotoviti delavcem, ki delajo na prizadetem območju, varovalno obleko in osebno varovalno opremo za varovanje dihal ter zagotoviti, da jo delavci tudi uporabljajo;
c) za vsakega delavca posebej zagotoviti, da njegova izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem ne bo stalna in da bo omejena na najkrajši možni čas;
d) nezaščitenim delavcem prepovedati delo na prizadetem območju.

(1) Pri izvajanju določenih del, kot so vzdrževanje, sanacija, rušenje, kontrola, popravila na strojih, napravah, pripravah in objektih, za katera se predvideva znatno povečana izpostavljenost delavcev in za katera so že bili izvedeni vsi tehnični preventivni ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti, mora delodajalec po posvetovanju z delavci ali njihovimi predstavniki določiti varnostne ukrepe za zmanjšanje trajanja izpostavljenosti delavcev na najmanjšo možno mero in zagotovi varnost in zdravje delavcev med opravljanjem takih del.
(2) V skladu z določbo prejšnjega odstavka mora delodajalec vsem izpostavljenim delavcem zagotoviti varovalno obleko in osebno varovalno opremo za varovanje dihal, ki jo morajo delavci uporabljati ves čas trajanja izpostavljenosti.
(3) Izpostavljenost iz prvega odstavka tega člena ne sme biti stalna, čas izpostavljenosti vsakega delavca pa mora biti omejen na najkrajši možni čas.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da je dostop do območij iz prvega odstavka tega člena dovoljen le pooblaščenim osebam. Ta območja morajo biti od ostalih območij jasno razmejena in ustrezno označena.

Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je dostop na območja, na katerih se izvajajo aktivnosti, ki na podlagi ocene tveganja iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika predstavljajo tveganje za varnost in zdravje delavcev, dovoljen le tistim delavcem, ki morajo zaradi narave svojega dela delati ali vstopati na ta območja.

(1) Delodajalec mora za vse aktivnosti, pri katerih obstaja tveganje za kontaminacijo z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi, sprejeti in izvajati higienske in individualne varnostne ukrepe in z njimi zagotoviti:
a) ustrezen prostor za uživanje hrane in pijače ter zagotoviti, da delavci ne bodo uživali hrane in pijače ter kadili na delovnih območjih, na katerih obstaja tveganje za kontaminacijo z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi;
b) delavcem ustrezno varovalno obleko ali drugo ustrezno posebno varovalno obleko;
c) ločene garderobne prostore za ločeno shranjevanje delovne ali varovalne obleke in civilne obleke;
d) delavcem ustrezne in zadostne umivalnice, kopalnice s prhami in toaletne prostore;
e) primerno hranjenje varovalne opreme na točno določenem mestu ter kontrolo in čiščenje varovalne opreme po možnosti pred vsako uporabo, v vsakem primeru pa po vsaki uporabi;
f) popravilo ali zamenjavo pokvarjene ali ne brezhibno delujoče opreme pred nadaljnjo uporabo.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka ne smejo delavcem povzročati nobenih finančnih obveznosti.

(1) Na podlagi vseh razpoložljivih podatkov mora delodajalec z različnimi oblikami podajanja informacij zagotoviti zadostno in primerno usposabljanje in obveščanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov. Delodajalec mora na podlagi vseh razpoložljivih podatkov zagotoviti, da so delavci in/ali njihovi predstavniki zadostno in primerno usposobljeni, predvsem v obliki obvestil in navodil o:
a) tveganju za njihovo zdravje zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem in o dodatnem tveganju za zdravje delavcev zaradi uporabe tobačnih izdelkov;
b) sprejetih preventivnih ukrepih za preprečitev izpostavljenosti;
c) higienskih ukrepih;
d) nošenju in uporabi osebne varovalne opreme in varovalne obleke;
e) ukrepih za preprečevanje nevarnih pojavov ali nezgod in postopkih ukrepanja delavcev in reševalcev v primeru nevarnih pojavov ali nezgod.
(2) Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta ter novim in spremenjenim tveganjem na delovnem mestu, izvajati pa se mora periodično, v rednih časovnih obdobjih.
(3) Delodajalec mora delavce podrobno seznaniti z vsebniki in instalacijami, ki vsebujejo rakotvorne ali mutagene snovi.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da so vsi vsebniki, embalaža in instalacije, ki vsebujejo rakotvorne ali mutagene snovi, jasno in čitljivo označeni z jasno vidnimi opozorilnimi znaki in znaki za opozarjanje na nevarnost.

Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:
a) lahko delavci in/ali njihovi predstavniki preverijo, ali se določbe tega pravilnika dosledno izvajajo, in jim omogočiti enakopravno sodelovanje pri izvajanju določb tega pravilnika, še zlasti glede:
– posledic za varnost in zdravje delavcev zaradi izbire, nošenja, in uporabe varovalne obleke in osebne varovalne opreme ne glede na obveznost delodajalca, da predhodno določi učinkovitost varovalne obleke in osebne varovalne opreme;
– varnostnih ukrepov delodajalca iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika, ne glede na odgovornost delodajalca, da določi takšne ukrepe;
b) so delavci in/ali njihovi predstavniki kakor hitro mogoče seznanjeni s primeri nenormalne izpostavljenosti, vključno s primeri iz 9. člena tega pravilnika, kjer se predvideva znatno povečana izpostavljenost delavcev, vzrokih za takšno izpostavljenost ter o ukrepih, ki so bili sprejeti ali ki bodo sprejeti za izboljšanje stanja;
c) se vodi in stalno dopolnjuje seznam izpostavljenih delavcev, ki opravljajo aktivnosti, ki na podlagi ocene tveganja iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika predstavljajo tveganje za varnost in zdravje delavcev z navedbo elementov izpostavljenosti: vrste snovi, trajanja izpostavljenosti in koncentracij rakotvornih ali mutagenih snovi, katerim so bili delavci izpostavljeni;
d) imajo pooblaščeni zdravnik in/ali pristojni organ ter drugi delavci, odgovorni za varnost in zdravje pri delu, dostop do seznama iz točke c);
e) ima vsak delavec dostop do podatkov na seznamu iz točke c), ki se nanašajo nanj osebno;
f) imajo delavci in/ali njihovi predstavniki dostop do anonimnih kolektivnih podatkov.

Delodajalec mora zagotoviti posvetovanje in sodelovanje z delavci in/ali njihovimi predstavniki pri vseh zadevah, ki jih ureja ta pravilnik, v obsegu in na način, določen z zakonom.

(1) Delodajalec mora izvajati zdravstveni nadzor delavcev za vse delavce, za katere iz rezultatov ocene tveganja iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika izhaja, da obstaja tveganje za njihovo varnost in zdravje.
(2) Zdravstveni nadzor iz prejšnjega odstavka se izvaja:
– pred izpostavljenostjo in
– v rednih časovnih obdobjih po začetku izpostavljenosti.
Oblika zdravstvenega nadzora mora biti takšna, da je na podlagi izvedenega zdravstvenega nadzora možno neposredno izvajanje individualnih in higienskih varnostnih ukrepov.
(3) Če se pri določenem delavcu odkrijejo spremembe v zdravstvenem stanju delavca, ki bi lahko bile posledica izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem, lahko pooblaščeni zdravnik, ki izvaja naloge zdravstvenega varstva delavcev, zahteva izreden zdravstveni nadzor tudi za druge delavce, ki so bili podobno izpostavljeni.
V takšnih primerih se mora v skladu s prvim odstavkom 4. člena tega pravilnika ponovno oceniti tveganje zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem.
(4) Za vsakega delavca, za katerega je bil izveden zdravstveni nadzor, se mora voditi zdravstvena dokumentacija.
Na podlagi rezultatov zdravstvenega nadzora mora pooblaščeni zdravnik priporočiti preventivne in varnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za vsakega posameznega delavca.
(5) Pooblaščeni zdravnik mora delavce obvestiti in jim svetovati o za njih primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti.
(6) Vsakemu delavcu mora biti omogočen dostop do rezultatov zdravstvenega nadzora, ki se nanašajo nanj osebno.
Delavec, za katerega je bil izveden zdravstveni nadzor, ali delodajalec lahko zahtevata presojo rezultatov zdravstvenega nadzora.
(7) Praktična priporočila za izvajanje zdravstvenega nadzora delavcev so podana v Prilogi II tega pravilnika.
(8) Vse primere raka, ki so posledica poklicne izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem, mora pooblaščeni zdravnik prijaviti pristojnemu organu.

(1) Seznam iz točke c) 13. člena tega pravilnika in zdravstvena dokumentacija iz četrtega odstavka 15. člena tega pravilnika se morata hraniti še najmanj 40 let po koncu izpostavljenosti.
(2) Če delodajalec preneha z dejavnostjo, mora seznam iz točke c) 13. člena tega pravilnika predati pristojnemu organu, zdravstveno dokumentacijo iz četrtega odstavka 15. člena tega pravilnika pa mora pooblaščeni zdravnik predati Zdravniški zbornici v skladu s predpisi, ki urejajo zdravniško službo.

Pristojni organ mora Komisiji na njeno zahtevo omogočiti dostop do podatkov iz osmega odstavka 15. člena tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (Uradni list RS, št. 75/05).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

PRILOGA I

Seznam rakotvornih ali mutagenih snovi, pripravkov in procesov

1. Proizvodnja auramina.

2. Delo, ki vključuje izpostavljenost policikličnim aromatskim
ogljikovodikom, prisotnim v premogovih sajah, katranu ali smoli.

3. Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu, dimu, hlapom ali aerosolom,
ki nastajajo pri praženju in elektrolitski rafinaciji baker-nikljevih
spojin.

4. Močno kisli postopek proizvodnje izopropil alkohola.

5. Delo, ki vključuje izpostavljenosti prahu trdih lesov.

PRILOGA II

Praktična priporočila za izvajanje zdravstvenega nadzora delavcev

1.  Pooblaščeni zdravnik mora biti seznanjen s pogoji oziroma okoliščinami
    izpostavljenosti za vsakega delavca, ki je izpostavljen rakotvornim
    ali mutagenim snovem pri delu.

2.  Zdravstveni nadzor delavcev je treba izvajati v skladu z doktrino in
    prakso medicine dela. Zdravstveni nadzor mora vključevati vsaj
    naslednje ukrepe:

    – vodenje zdravstvene in delovne anamneze delavca,
    – osebni pogovor z delavcem,
    – oceno zdravstvenega stanja delavca,
    – fakultativno izvajanje biološkega monitoringa,
    – uporabo drugih diagnostičnih metod za odkrivanje zgodnjih in
    reverzibilnih učinkov.

    Upoštevajoč najnovejša dognanja medicine dela se lahko za vsakega
    delavca v zdravstveni nadzor vključijo še dodatni testi.