Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 16. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 34/95, 47/95, 82/98 in 69/04) je Občinski svet Občine Medvode na 26. seji dne 25. 10. 2005 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt (v nadaljevanju OLN) za območje urejanja SE 13/4-2 Dragočajna, ki ga je izdelal Arhe d.o.o., Židovska steza 4, Ljubljana, oktobra 2005, pod številko projekta 203/02.
OLN vsebuje ureditveno območje OLN, prostorske ureditve, pogoje za umestitev načrtovanih posegov v prostor, pogoje za rešitve prometne in komunalne infrastrukture, rešitve za varovanje okolja, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije ter vplivno območje prostorske ureditve.

Z OLN se znotraj ureditvenega območja predvidi izgradnja 58 stanovanjskih objektov ter izgradnja objektov in omrežja komunalno energetske in prometne infrastrukture.
V stanovanjskih stavbah je dovoljeno prostore v pritličju nameniti opravljanju dejavnosti, ki v času obratovanja ne povzročajo obremenitve okolja s hrupom ali onesnaževanjem več kot je dovoljeno za stanovanjska območja.
Vsaka stanovanjska stavba vsebuje lahko največ dve stanovanjski enoti.

Kartografski del OLN vsebuje naslednje grafične načrte:

1.  Izsek iz dolgoročnega plana (DKN)                          M 1:5000
2.  Kopija katastrskega načrta                                 M 1:1000
3.  Prikaz ureditvenega območja                                M 1:1000
4.  Zazidalna situacija                                        M 1: 500
5.  Arhitektonska situacija                                    M 1: 500
6.  Značilni prerezi in pogledi                                M 1: 500
7.  Prometno tehnična situacija in višinska
    regulacija                          M 1: 500
    Načrt intervencijskih poti
8.  Zbirni načrt komunalne in energetske
    infrastrukture                                             M 1: 500
    vodovod, kanalizacija, čistilna naprava
    elektro NN omrežje, javna razsvetljava,
    telekomunikacije
9.  Načrt gradbenih parcel in obodna parcelacija               M 1: 500
10. Prikaz vplivnega območja                                   M 1:1000

Priloge OLN so:
1. Povzetek za javnost
2. Program priprave
3. Obrazložitev OLN
4. Smernice nosilcev urejanja prostora.

V območje urejanja so zajeta zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št. k.o. Moše: 215/1; 216; 219; 218/2; 222; 223; 226/1; 226/2; 230/1; 230/2; 233/1; 233/2; 234; 236/2; 236/6; 236/7; 236/8; 236/9; 195/2; 195/3; 206/2; 206/3; 207/2; 213/2; 214/2; 220/2; 221/2; 229/3; 229/5; 229/6; 811; 812/1; 813; 814; 194; 195/1.
Meja območja urejanja poteka od JZ proti SV po severnozahodnem robu parcel 216, 218/2, 223, se obrne proti JV, poteka po severovzhodnem robu parcele 223, se obrne proti SV, poteka po severozahodnem robu parcel 226/2 in 230/2, se obrne proti JV, poteka po severovzhodnem robu parcele 233/2, se obrne proti SV, poteka po severozahodnem robu parcel 234, 236/8 in 236/2, se obrne proti JV, poteka po severovzhodnem robu parcele 236/2, seka pot s parc. št. 811, se obrne proti JZ, poteka po jugovzhodnem robu poti parc. št. 811, nato poteka po jugovzhodnem robu parcel 229/3, 229/5, se obrne proti SZ, poteka po jugozahodnem robu parcele 229/5, se obrne proti Z, poteka po južnem robu parcel 221/2, 220/2, 214/2, 213/2, 207/2, 206/2, 195/2, se obrne proti J in po novi meji prečka parcele 813; 196/3; 195/1; se obrne proti zahodu, seka pot s parc. št. 813, poteka po južnem robu parcele 194, se obrne proti SZ, poteka po SZ meji parcele 194 do lomne točke s severno meje parcele 60, se obrne proti vzhodu, poteka po severni meji parcele 60, se obrne proti severu, poteka po zahodni meji parcele 813, seka pot s parc. št. 812, poteka po zahodnem robu parcele 195/3, seka pot parc. št. 814, poteka po severovzhodnem robu parcele 814, 812/1, na JZ vogalu parcele 215/1 se obrne protiSZ, poteka po jugozahodnem robu parcele 215/1, 216 in se zaključi v izhodiščni točki.
Območje urejanja obsega 45.530 m2.
Ureditveno območje poleg območja znotraj sklenjene meje obsega še koridorje predvidenih gradenj in rekonstrukcij komunalne in energetske infrastrukture:
– izvedba 20 kV povezave od nove trafo postaje do 20kV daljnovoda Trboje–Hraše,
– izvedba in navezava telekomunikacijskega omrežja od območja urejanja do priključka,
– izvedba primarnega vodovoda Smlednik–Dragočajna,
Meja ureditvenega območja OLN je prikazana na listu št. 3 in je analitično obdelana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije na listu št. 10, ki je sestavni del opisa poteka meje.

Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času gradnje:
– vse parcele znotraj sklenjene meje ureditvenega območja,
– predvidene trase komunalne infrastrukture.
Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času uporabe:
– parcele znotraj območja sklenjene meje ureditvenega območja.

Predvidena ureditev in objekti predstavlja podaljšek obstoječega naselja na katerega se navezuje po rekonstruiranih obstoječih cestah.
Predvidena ureditev in objekti nimajo vpliva na osončenje sosednjih objektov in ne poslabšujejo varnosti pred požarom in naravnimi nesrečami.

Posegi v prostor morajo biti skladni z elementi, prikazanimi na Zazidalni situaciji (list št. 4).
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OLN,
– regulacijska linija (RL) razmejuje javne površine od drugih površin,
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati, lahko se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost,
– gradbena meja v 1. nadstropju (GMn) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati v prvem nadstropju,
– gradbena meja v pritličju (GMp) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati v pritličju v območjih možne pritlične gradnje,
– območja možne pritlične gradnje so območja v katerih je možna gradnja pritličnih delov stavbe s soglasjem soseda mejaša,
– uvoz – določa položaj možnih uvozov na parcelo,
– oznaka ulice – označuje tip načrtovane prometne površine,
– zbirno in odjemno mesto za odpadke – določa lego in gabarite načrtovanih zbirnih in odjemnih mest za odpadke v prostoru,
– smer slemena – določa smer loma strešine.

Območje OLN sestavljajo tri funkcionalne enote:
F1 – obsega vse parcele novopredvidenih gradenj znotraj ureditvenega območja,
F2 – obsega obstoječo razpršeno gradnjo na parcelah 229/3, 229/5, 229/6, ki se ureja po določilih PUP-a za plansko enoto S13 Smlednik,
F3 – obsega komunalni otok čistilne naprave in servisno cesto na parcelah 194 in 813.
Meje funkcionalnih enot so prikazane na listu št. 3.
Primarna smer urbanističnega oblikovanja poteka v smeri SZ-JV, paralelno z obstoječimi parcelnimi mejami, sekundarna smer poteka pravokotno na primarno.
Načrt umestitve določa:
– regulacijske elemente,
– lego in velikost parcel,
– lego in velikost objektov,
– merila in pogoje prometnega urejanja,
– merila in pogoje komunalnega urejanja,
– merila in pogoje urejanja zelenih površin.

1. Etažnost stavb je lahko od K+P+M do K+P+1N. Največja pozidanost parcele z osnovnim in pomožnimi objekti je lahko največ 40%.
2. Dovoljena je podkletitev za namene parkiranja tudi izven GM do največ 2 m od parcelne meje v primeru individualne gradnje. Dovoljeno je povezovanje kleti več objektov za namene parkiranja v primeru organizirane gradnje istega lastnika.
3. Tlorisni gabarit se lahko razvija znotraj gradbenih meja GM in GMn.
4. Možni so pritlični deli stavbe do parcelnih meja znotraj za to predvidenih con s soglasjem mejaša. Tlorisni gabarit pritličja se lahko razvija znotraj gradbenih meja GMp.
5. Tlorisni gabarit prvega nadstropja, oziroma mansarde in strehe je pravokotne podolgovate oblike razmerja od 1:1,2 do 1:1,6, brez izboklin.
6. Streha osnovnega volumna je simetrična dvokapnica z naklonom 38°–45° in neprekinjeno kapjo. Kritina je sive barve. Smer slemena je v skladu z zazidalno situacijo (list št. 4).
7. Strehe pritličnih delov stavbe so ravne z naklonom 0°–7°. Lahko so izvedene kot terase.
8. Višinska kota pritličja osnovnega objekta je 0,30 m nad nivojem uvoza na parcelo. Dopustna so odstopanja do ±0,30 m.
9. Višinska kota kapi (presečišča strešne in fasadne ploskve) je 5,60 m nad nivojem urejenega terena, z možnim odstopanjem +0,30 m navzgor ter neomejeno navzdol.
10. Višinska kota venca pritličnih delov stavbe je največ 3,40 m nad nivojem urejenega terena. Dopustna so odstopanja navzdol.
11. Višinska kota slemena osnovnega objekta je največ 10,0 m nad nivojem urejenega terena.
12. Dovoljene so strešne frčade enostavne pravokotne oblike v takšni izvedbi da ne prekinjajo kapi strehe. Fasada frčade je v ravnini fasade stavbe ali pomaknjena nazaj v notranjost. Streha nad frčado je v privzdignjeni ravnini osnovne strehe, ne sme biti pravokotna na njo. Največja dovoljena skupna dolžina frčad je do polovice skupne dolžine strehe.
13. Bivalni prostori se locirajo na jug ali zahod stavbe. Oblika stavbe in zunanja ureditev morata omogočati osončenje bivalnih prostorov minimalno 1 uro v zimskem solsticiju, 3 ure v enakonočju in 5 ur v poletnem solsticiju.

Vsi dostopi do objektov in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Vse zelene površine se morajo urediti, zatraviti in ozeleniti z drevjem in grmičevjem. Minimalno 20% parcele mora biti ozelenjeno. Posegi v teren se izvedejo z blagimi nakloni, brez višjih podpornih zidov, oz. do višine 1,2 m.
Možna je ureditev zelenjavnih vrtov.

Znotraj ureditvenega območja je dovoljena gradnja in ureditve naslednjih enostavnih – pomožnih objektov:
– urbana oprema na javnih površinah, javna razsvetljava, koši za smeti, zbirna in odjemna mesta komunalnih odpadkov z nadstrešnicami,
– medsoseske ograje višine do 1,8 m,
– nadstreški in pergole nad terasami,
– nadstreški za avtomobile in dostope največ do 1 m od regulacijske linije (RL) oziroma parcelne meje,
– garaže največ do 3,0 m od regulacijske linije (RL),
– bazeni, zimski vrtovi in lope v skladu s pravilnikom (Uradni list RS, št. 130/04).
Streha pomožnega objekta je lahko v ravni izvedbi z naklonom do 7° ali poševna z naklonom 38°–45° v enaki izvedbi kot streha osnovnega objekta ali steklena. Kap strehe ne sme biti višja od 3 m.
Ograje proti javnim površinam so lahko največ 1,2 m visoke, ob uvozu so pomaknjene 1 m v notranjost parcele. Za ograje se lahko uporablja živa meja z žico ali les. Nosilci elektroomaric so iz masivnih elementov v sklopu ograj ob vhodu na zemljišče.
Ograje parcel proti javnim površinam so oblikovane enotno v posamezni ulici.

Sestavni del pogojev za prometno urejanje je Prometno tehnična situacija, višinska regulacija in načrt intervencijskih poti (list št. 7).
 
Prometna ureditev
Ureditveno območje se napaja iz rekonstruirane obstoječe ceste, ki se navezuje na rekonstruirano križišče v zahodnem delu območja.
Predvidena je povezava na novopredvideno medkrajevno cesto vzhodno od območja.
Normalni profil rekonstruirane ceste je:
– vozni pas 2 x 2,75 m = 5,50 m,
– hodnik = 1,20 m.
Nove notranje stanovanjske ulice se izvedejo v asfaltni izvedbi kot enosmerne ulice.
Normalni profil notranjih ulic je:
– vozni pas = 4,0 m,
– hodnik = 1,20 m.
Servisna cesta za čistilno napravo je široka 4 m.
Križišče v zahodnem delu ureditvenega območja se uredi kot krožno povozno križišče.
Hodniki za pešce so z dvignjenim robom ločeni od vozišča, razen ob objektih se hodnik izvede z ležečimi robniki, tako da je možna ureditev mest za parkiranje na parcelah neposredno ob robu hodnika.
Vse površine namenjene peš prometu so utrjene z ustreznim tlakom ali asfaltirane.
Peš površine, vhodi v objekte in prečkanje ulic v območju križišč so urejeni brez arhitekturnih ovir.
 
Motorni promet
Motorni promet se odvija dvosmerno na dovozni ulici U1 in enosmerno na stanovanjskih ulicah U2.
 
Mirujoči promet
Površine za parkiranje se uredijo na funkcionalnem območju posamezne parcele, praviloma proti javni prometni površini.
Potrebno je zagotoviti najmanj:
– 3 parkirna mesta na stavbo z eno stanovanjsko enoto,
– 4 parkirna mesta na stavbo z dvemi stanovanjskimi enotami,
– 2 parkirni mesti na 30 m2 poslovnih prostorov.
Dovoljene so sledeče oblike parkiranja:
– parkirni prostor pravokotno na os ceste neposredno ob cesti ali hodniku za pešce (velja le za parcele ob notranjih stanovanjskih ulicah ki potekajo v smeri S-J)
– parkirni prostor pod nadstreškom ali v zaprti garaži,
– parkiranje v kletni etaži posamezne ali več v kleti povezanih stavb v primeru organizirane gradnje istega lastnika,
– dovoljeni so uvozi na parkirne prostore neposredno iz ulic, lokacija uvozov ni obvezna.
 
Višinska ureditev območja
Celotno območje urejanja se višinsko prilagodi obstoječim sosednjim objektom in cestam. Nivo obstoječega terena se ne spreminja, razen v območju južno od napajalne ceste, kjer se lahko parcele višinsko prilagodijo koti ceste z izvedbo podpornih zidov na južni meji, dovoljene višine največ 1 m.

Sestavni del meril in pogojev za komunalno in energetsko urejanje je Zbirni načrt komunalne in energetske infrastrukture (list št. 8).
 
Splošni pogoji
– načrtovani objekti v ureditvenem območju se morajo priključiti na omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture za oskrbo z vodo, odvajanje sanitarnih in meteornih voda, za oskrbo z električno energijo, javno razsvetljavo in na telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljalcev komunalnih vodov in naprav;
– primarno in sekundarno komunalno in energetsko omrežje mora potekati po javnih površinah, v cestnem telesu; V primeru ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje komunalnih vodov, upravljalec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov in objektov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
 
Vodovodno omrežje
Za zagotovitev ustrezne vodooskrbe in požarne varnosti naselja Dragočajna in sosednih naselij se izvede celovita rekonstrukcije in dograditev vodovodnega omrežja, ki bo zagotavljala nemoteno vodooskrbo in požarno varnost iz primarnega vira črpališča Svetje in dodatnega vira kranjskega vodovoda.
Predvidena rekonstrukcija obsega:
– graditev novega cevovoda od vodohrana skozi naselje Smlednik do odcepa za Hraše s cevmi DN 200 (dolžine L=700m) ter naprej do naselja Dragočajna s cevmi DN 150 (dolžine L=2000m);
– graditev vzporednega povezovalnega vodovoda s črpališčem Svetje od vodohrana do osnovne šole Smlednik s cevovodom DN 150 (dolžine L=600m);
– graditev sekundarnega omrežja za vodooskrbo novih stanovanjskih objektov naselja Dragočajna in čistilne naprave, ki bo zgrajeno v obliki krožne zanke s cevmi DN 100 (dolžine L=1040m), razen priključka za čistilno napravo, ki bo v obliki slepe veje. Sočasno z izgradnjo novega vodovoda bo potrebno prevezati vse obstoječe hišne priključke, v novem stanovanjskem naselju zgraditi nove in jih priključiti na novi vodovod;
– rekonstrukcijo oziroma zamenjavo obstoječega cevovoda AC DN 100 z novim NL DN150 od mostu preko Save proti črpališču Svetje v dolžini 1700m. Novi cevovod se v smeri črpališča Svetje priključi na obstoječi cevovod PVC D 160, v smeri vodohrana Smlednik na obstoječi cevovod NL DN 150.
Za gradnjo in rekonstrukcijo vodovoda je potrebno upoštevati Idejno rešitev vodooskrbe, ki jo je izdelal Hidroinženiring julija 2005, pod št. 20-744-00-2005.
Prva faza rekonstrukcije vodovodnega omrežja mora biti izvedena pred priključitvijo novih objektov na vodovodno omrežje v območju urejanja.
 
Kanalizacijsko omrežje in čistilna naprava:
Predvidena je gradnja novega kanalizacijskega sistema v ločenem sistemu ter gradnja čistilne naprave kapacitete za novo in obstoječe naselje Dragočajna.
Fekalne odpadne vode iz objektov odvajajo v kanalizacijo profila DN 250, ki poteka pod javnimi površinami in se priključuje na zbirni jašek za celotno naselje, lociran v krožnem križišču. Zbirni jašek je povezan z čistilno napravo.
Predvidena je graditev lokalne mehansko-biološke čistilne naprave z vgrajeno strojno in procesno opremo, dovod elektroenergetskega napajanja z odjemnim mestom in internimi elektroinštalacijami, ureditev sistema prenosa podatkov v nadzorni center upravljanja, ureditev dovoda vode iz lokalnega vodovodnega omrežja za potrebe vzdrževanja, ureditev dostopne ceste do lokacije ČN in zunanja ureditev prostora ČN in manipulacijskih površin ter izpusta očiščene vode v reko Savo.
Dotok na napravo bo po dotočnem kanalu DN 250. Izstok bo priključen na meteorni kanal, ki bo speljan v Savo.
Meteorne vode iz streh se odvajajo v meteorno kanalizacijo profila DN 300-600.
Meteorne vode s prometnih površin so odvajajo preko lovilcev olj in peskolovov v meteorno kanalizacijo z iztokom v reko Savo. Cevi DN 300-600, ki potekajo pod javnimi površinami se priključujejo na zbirni jašek, lociran v krožnem križišču. Od zbirnega jaška poteka kolektor po skupnem koridorju do iztoka v reko Savo. Zagotovljeno mora biti redno čiščenje peskolovov in lovilcev olj.
Dovoljeno je zbiranje in ekološka uporaba strešne meteorne vode (npr. za zalivanje vrtov).
Pri izgradnji kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati programsko rešitev št. 2936K: Izgradnja kanalizacije v nasljih Dragočajna, Moše, Valburga, Smlednik in Hraše v Občini Medvode, april 2005, JP Vodovod – kanalizacija, pri izdelavi čistilne naprave projektno nalogo št. 3011K: ČN Dragočajna, september 2005, JP Vodovod – kanalizacija; ter Idejno rešitev kanalizacije in čistilne naprave, ki jo je izdelal Hidroinženiring julija 2005, pod št. 20-744-00-2005.
 
Elektroenergetsko omrežje:
Predvidena je gradnja nove transformatorske postaje v ureditvenem območju in novega nizkonapetostnega razvoda do predvidenih objektov.
Vsak objekt bo imel priključno merilno omarico s predpisano opremo v sklopu masivnega dela ograje ob vhodu.
Napajanje z električno energijo se izvede iz predvidene nove transformatorske postaje, preko visokonapetostnega 20kV kablovoda, ki se navezuje na na 20kV daljnovod Trboje–Hraše, ki poteka severovzhodno od ureditvenega območja.
Nizkonapetostno omrežje poteka v javnih površinah cestnega telesa.
Visoko in nizkonapetostno omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji.
Za gradnjo elektroenergetskega omrežja in transformatorske postaje je potrebno upoštevati Idejno rešitev, ki jo je izdelal Novera julija 2005, pod št. 05-040-011.
 
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se uredi na vseh javnih prometnih površinah. Napajanje se izvede preko prižigališča iz predvidene transformatorske postaje. Svetilke javne razsvetljave se načrtujejo na robu pločnika na razdalji 20 do 30 m.
Za gradnjo omrežja javne razsvetljave je potrebno upoštevati Idejno rešitev, ki jo je izdelal Klimaterm julija 2005, pod št. E122/05.
 
Telekomunikacijsko omrežje
Na ureditvenem območju je predvidena gradnja telekomunikacijskega omrežja v kabelski kanalizaciji od mesta navezave na obstoječo kabelsko kanalizacijo in preko vmesnih kabelskih jaškov do vsakega objekta.
Vodi potekajo v javnih površinah.
Telekomunikacijsko omrežje se priključuje na telefonsko centralo Smlednik.
Ob telekomunikacijskem omrežju poteka omrežje kabelske televizije.
Za gradnjo telekomunikacijskega omrežja je potrebno upoštevati Idejno rešitev, ki jo je izdelal Novera julija 2005, pod št. 05-039-011.
 
Plinovodno omrežje
Na ureditvenem območju je možna izvedba plinovodnega omrežja. Omrežje poteka v cevovodu v javnih površinah od komunalnega otoka s plinskim rezervoarjem do posameznih objektov.
 
Program komunalnega opremljanja
Program komunalnega opremljanja se izdela na osnovi projektne dokumentacije PGD, PZI., v skladu z določili 22. in 23. člena tega odloka.

Varstvo zraka
Emisija onesnaženih in strupenih plinov v ozračje je prepovedano. Prezračevanje objektov je potrebno speljati nad strehe objektov. Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z okni ali odvodnimi kanali za odvod dima z izpustom nad teren.
 
Varstvo pred hrupom
Skladno z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju se območje uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom.
 
Varstvo voda
Vse stavbe se obvezno priključujejo na sanitarno kanalizacijo. Parkirne površine se izvedejo vodotesno, odvodnjavanje meteornih voda s parkirnih površin preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.
 
Odstranjevanje odpadkov
Predvidena so štiri zbirna oziroma odjemna mesta komunalnih odpadkov na tlakovanih, prometno dostopnih površinah v križiščih notranjih stanovanjskih cest z dovozno cesto (O1, O2, O3, O4), ter en ekološki otok (EO), ki je lociran poleg O1.
O1: Zajema komunalne odpadke 19 objektov. Predvidene so štiri posode (zbiralnikov) po 900l;
O2 Zajema komunalne odpadke 15 objektov. Predvidene so tri posode po 500 l;
O3 Zajema komunalne odpadke 13 objektov. Predvidene so tri posode po 700 l;
O4 Zajema komunalne odpadke 11 objektov. Predvidene so tri posode po 700 l;
EO Zajema komunalne odpadke 58 objektov. Predvidene so štiri posode po 1100 l: za embalažo, steklo, papir in drugo.
Vsa zbirna mesta so urejena v pasovih ob cestah, ograjena z ograjo višine 1,4 m, ki je zunaj obraščena z živo mejo ter pokrita z nadstreški. Prostor kjer bodo nameščene posode, mora biti urejen, zagotovljeno mora biti redno čiščenje.

Splošne določbe
V fazi izdelave projektne dokumentacije mora biti izdelana študija požarne varnosti. Objekti morajo omogočati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
 
Intervencijske poti in površine
Intervencijske poti znotraj naselja so zasnovane krožno. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090.
Vse vozne površine morajo biti dimenzionirane na 9 t osnega pritiska.
 
Hidrantno omrežje
Zgrajeno mora biti krožno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov, v skladu s študijo požarne varnosti.

Določene so nove parcele, in sicer gradbena parcela javnega dobrega, parcela komunalnega otoka ter gradbene parcele posameznih stanovanjskih objektov.
Mejne točke so opredeljene po Gauss – Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka. Površine parcel smejo odstopati do 5%.
Sestavni del parcelacije je Načrt gradbenih parcel in obodne parcelacije (list št. 9).

Kot javno dobro se določijo tisti deli parcel, ki so opredeljeni kot ulice, hodniki, peš poti prostor za zbiranje odpadkov in komunalni otok.

Prva faza izvedbe lokacijskega načrta je gradnja komunalne, energetske in prometne infrastrukture v sklenjenem ureditvenem območju (funkcionalni enoti F1 in F3), ki mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota.
Izvajanje posameznih stanovanjskih stavb z zunanjo ureditvijo lahko poteka v časovno neodvisnih fazah.

Dopustne so začasne ureditve za potrebe gradnje med časom gradnje pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja območja.

Naročnik OLN naroči pri pooblaščenem geodetskem podjetju izvedbo parcelacije in uradnega postopka za uveljavitev parcelacijskega načrta, najpozneje tri mesece po uveljavitvi lokacijskega načrta.

Naročnik naroči pri pooblaščenem projektantskem podjetju izdelavo PGD, PZI, PZR projektov komunalno energetske infrastrukture in naprav, ki so potrebni za izvedbo prostorske ureditve ter programa komunalnega opremljanja ureditvenega območja, ki se izdela na osnovi projektne dokumentacije. V sklopu projektov javne prometne in komunalne infrastrukture se obdelajo tudi ograje proti javnim površinam, nadstreški ekoloških otokov ter upravni objekt in ograje komunalnega otoka.
Predhodno je potrebno pridobiti geotehnično in geomehansko poročilo.
Dokumentacija mora biti izdelana v roku 9 mesecev po sprejetju lokacijskega načrta. Program komunalnega opremljanja ureditvenega območja sprejme občinski svet s sklepom.

Po izpolnitvi določil prejšnjih dveh členov, investitor sklene z Občino urbanistično pogodbo. katera mora vsebovati najmanj:
– obseg zemljišč določenih za javno rabo,
– obveznost odkupa zemljišč določenih za javno rabo,
– obseg gradenj objektov komunalne infrastrukture določenih za javno rabo,
– razmejitev finančnih obveznosti med občino in lastniki zemljišč,
– razmejitev finančnih obveznosti med posameznimi lastniki zemljišč,
– prepoved izdajanja gradbenega dovoljenja za lastnika parcele, ki ne bo izpolnjeval finančnih obveznosti pri izvedbi komunalne infrastrukture,
– podrobno oceno vseh stroškov za dela iz urbanistične pogodbe, ki bi jih morala prevzeti občina, ter način povračila teh stroškov investitorju,
– roke za izvedbo določil urbanistične pogodbe,
– določbe glede uveljavitve pravic občine, če investitor ne izpolni s pogodbo določenih obveznosti.

Gradbeno dovoljenje za posamezne stavbe se lahko izda na podlagi dokazila o plačanem komunalnem prispevku in izpolnjevanju obveznosti iz urbanistične pogodbe lastnika posamezne parcele, ki ga izda Občina Medvode.

V primeru neizpolnitve uradnega postopka parcelacije v roku 2 leti po sprejetju, lokacijski načrt preneha veljati.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri:
– Občinski upravi Občine Medvode,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Šiška,
– Krajevni skupnosti.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.