Na podlagi 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) in za izvajanje prvega odstavka 6. člena Zakona o eksplozivih (Uradni list RS, št. 96/02 in 69/05) izdaja minister za notranje zadeve

Ta pravilnik določa splošne varnostne zahteve, tehnične pogoje za izvajanje ognjemetov, dokumentacijo in varnostne ukrepe za izvajanje ognjemetov ter druge pogoje za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike ter osebe, ki ognjemete izvajajo, z namenom zagotoviti varnost življenja in zdravja ljudi, premoženja in varstvo okolja.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– ognjemet je izvajanje pirotehničnih učinkov po naročilu;
– izvajalec ognjemeta je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima dovoljenje za promet z eksplozivi v skladu s 25. členom Zakona o eksplozivih (Uradni list RS, št. 96/02, 69/05; v nadaljnjem besedilu: zakon);
– oseba, ki izvaja ognjemet, je posameznik, ki izpolnjuje pogoje v skladu s 40. členom zakona in je v elaboratu naveden kot oseba, ki bo ognjemet izvedla;
– mesto izvedbe ognjemeta obsega izstrelišče, polje učinka, polje varnostnega odmika in mesta za gledalce;
– ureditev mesta izvedbe ognjemeta pomeni celovito ureditev prizorišča izvajanja ognjemeta z vsemi varnostnimi ukrepi, ki so opredeljeni z elaboratom;
– varnostni odmik je določitev minimalne varnostne razdalje, znotraj katere ne sme biti gledalcev ali objektov, ki bi lahko bili ogroženi s trdnimi in gorečimi delci ter strupenim učinkom plinov, ki nastanejo pri eksploziji ali pri neaktiviranem pirotehničnem izdelku;
– polje učinka je prostor, v katerega se usmerjajo vsi izstreljeni pirotehnični izdelki in so v njem padajoči delci, strupeni učinek plinov ali neaktivirani pirotehnični izdelki;
– označitev in fizična zapora izstrelišča ognjemeta pomeni omejitev dostopa z redarji, trakovi, usmerjevalnimi ograjami ali drugimi primernimi sredstvi in opozorilnimi tablami. V tem območju veljajo posebni varnostni ukrepi;
– utrditev izstrelitvenih cevi in pirotehničnih izdelkov na izstrelišču je varnostni ukrep, ki zagotavlja, da se izstrelitveni pripomočki ne morejo prevrniti in tako usmeriti izstrelka v napačno smer;
– ognjemet z učinkom pri tleh je tisti, katerega skrajni domet in polje učinka ne presegata višine 30 m, učinek pa deluje neposredno iz nosilca;
– ognjemet z učinkom v zraku je tisti, katerega skrajni domet in polje učinka sta nad 30 m višine, učinek pa zagotavlja eksplozija izstrelka;
– neaktivirani pirotehnični izdelki so tisti, ki se zaradi neznanega vzroka ob prižiganju ne aktivirajo ali pa se aktivirajo, vendar v zraku ne eksplodirajo in padejo celi na tla;
– prižiganje v seriji je prižiganje več kot treh pirotehničnih izdelkov s samo enim vžigom;
– večstopenjske ognjemetne bombe so izdelane tako, da deli bombe učinkujejo med njenim letom na različnih višinah;
– izstrelitvena cev je namensko izdelana cev za izstreljevanje ognjemetnih bomb z zaprtim dnom in gladkimi notranjimi stenami;
– skupni nosilec izstrelitvenih cevi je ogrodje oziroma lestev, ki omogoča vpetje več izstrelitvenih cevi skupaj;
– vrvično aktiviranje je prižiganje s pomočjo vžigalne vrvice;
– električno aktiviranje je prižiganje električnega vžigalnika s pomočjo električnega toka.

Oseba, ki izvaja ognjemet, je pri izbiri mesta za izvedbo ognjemeta dolžna upoštevati:
– da v bližini ni objektov, ob katerih se ognjemet ne sme izvajati;
– da je prostor mogoče zavarovati tako, da se prepreči dostop osebam, ki ne sodelujejo pri izvedbi ognjemeta;
– da izstrelišče omogoča postavitev vseh sredstev in naprav tako, da je osebi, ki izvaja ognjemet, omogočen dober pregled nad dogajanjem med izvajanjem ognjemeta;
– da se lahko zagotovi varno mesto za pomočnike osebe, ki izvaja ognjemet, reševalce in gasilce;
– da se lahko določi varno zborno mesto za vse sodelujoče pri izvedbi ognjemeta, kamor se lahko umaknejo v primeru nezgode.

(1) V območju izključne, nadzorovane in omejene rabe letališča iz 17. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01) je ognjemete prepovedano izvajati.
(2) Za vsako izvajanje ognjemeta, ki ima pričakovane učinke vključno z dovoljenimi oziroma pričakovanimi tolerancami do višin, ki so v 110. členu Zakona o letalstvu določene kot ovira za zračni promet, mora izvajalec ognjemeta pridobiti soglasje pristojnega organa iz drugega odstavka 112. člena Zakona o letalstvu.
(3) Zaradi varnosti in povečanega hrupa se ognjemeti ne smejo izvajati ob bolnicah in ob domovih za ostarele, ob avtocestah, pod daljnovodi, ob naftovodih in plinovodih, poleg transformatorskih postaj in drugih izvorov elektromagnetnega sevanja ter objektov z lahko vnetljivimi snovmi (bencinske črpalke). Ognjemeti se ne smejo izvajati tudi v bližini zdravstvenih domov, šol, vrtcev in cerkva, če se v njih v času izvedbe ognjemeta vrši dejavnost.
(4) Oddaljenost izstrelišča ognjemeta od objektov iz prejšnjega odstavka mora biti najmanj trikratna razdalja varnostnega odmika.

Za vsako izvedbo ognjemeta je treba pripraviti elaborat, ki mora biti v slovenskem jeziku in ga mora imeti oseba, ki izvaja ognjemet, na kraju izvedbe ter vsebuje:
1. navedba naročnika ognjemeta;
2. podatke o izvajalcu ognjemeta (ime in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika);
3. podatke o odgovorni osebi izvajalca ognjemeta (ime in priimek, rojstni podatki in podatki o stalnem oziroma začasnem prebivališču);
4. podatke o osebah, ki bodo izvajale ognjemet (ime in priimek, rojstni podatki, status in dokazila o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi);
5. podatke o ostalih sodelujočih pri izvedbi ognjemeta, njihove naloge, kraj razporeditve in navedbo osebe, ki jih nadzira in usmerja pri delu;
6. kraj in čas začetka postavljanja ognjemeta na izstrelišču, čas začetka in trajanja ognjemeta in predviden čas, v katerem bo območje ponovno varno (sproščeno za vse obiskovalce);
7. načrt izvedbe ognjemeta, ki mora vsebovati naslednje podatke:
– vrsto pirotehničnega izdelka, kaliber, razred, število izdelkov;
– način aktiviranja (vrvično, električno, v seriji ali posamično);
– domet izstrelkov pri predvidenem kotu izstreljevanja;
– vrste in kaliber izstrelitvenih cevi (kovinske, stekloplastične, HDPE – polietilen visoke gostote);
– sredstva za aktiviranje;
– skupno neto maso eksplozivnih snovi v pirotehničnih izdelkih, ki bodo uporabljeni na kraju izvedbe ognjemeta in varnostno razdaljo za zavarovanje izstrelišča pred nepooblaščenim vstopom;
8. varnostne ukrepe za obiskovalce – varnostni odmik;
9. požarnovarnostne ukrepe;
10. varnostne ukrepe za izstrelišče;
11. ukrepe v primeru neaktiviranih izdelkov;
12. ukrepe po izvedbi ognjemeta;
13. številko veljavne zavarovalne police za dejavnost;
14. žig izvajalca in podpis odgovorne osebe izvajalca ognjemeta.

Priloga elaboratu mora biti skica, ki vsebuje:
– skico mesta izstrelišča z višinami dometa, poljem učinka in poljem za neaktivirane izdelke;
– označeno mesto za gledalce, gasilce in reševalce, redarje in opozorilne table ter predvideno smer umika in zborno mesto za primer nezgode.

(1) Oseba, ki izvaja ognjemet, po končanem ognjemetu izdela pisno poročilo o posebnostih, ki so se pojavile pred, med in po izvedbi ognjemeta ter o posebnih ukrepih, ki jih je izvedla v primeru preprečitve nevarnosti. Poročilo je treba priložiti k elaboratu.
(2) Poročilo in elaborat je izvajalec ognjemeta dolžan hraniti 3 leta.

Oseba, ki izvaja ognjemet, mora poskrbeti, da v skladu z elaboratom ustrezno zavaruje izstrelišče ognjemeta od trenutka, ko nanj pripelje prve pirotehnične izdelke.

(1) Utrditev izstrelitvenih cevi in pirotehničnih izdelkov mora biti izvedena tako, da ob sproščanju sil pri izstreljevanju ne pride do odmika ali prevračanja od predvidene smeri izstrelitve. Naklon izstrelitvenih cevi mora biti tak, da se izstrelki razletijo nad varnostnim območjem in vsi delci oziroma ostanki pirotehničnih bomb padejo le v tem varnostnem območju. V nobenem primeru se izstrelitvene cevi ne smejo usmerjati v smeri gledalcev tako, da bi se izstrelki razleteli nad njimi.
(2) Za utrditev se smejo uporabljati le materiali, ki ne predstavljajo dodatne nevarnosti ob eksploziji pirotehničnega izdelka.
(3) Oseba, ki izvaja ognjemet, sme uporabljati le nepoškodovane izstrelitvene cevi. Vidno poškodovane izstrelitvene cevi mora izločiti iz uporabe.

(1) Oseba, ki izvaja ognjemet, utrdi izstrelitvene cevi s kalibrom do 105 mm v nosilcu tako, da je razmik med posamičnimi cevmi najmanj ¼ kalibra. Pri izstrelitvenih ceveh s kalibrom nad 105 mm do kalibra 205 mm mora biti ta razmak najmanj 1 kaliber, izstrelitvene cevi s kalibrom nad 205 mm pa morajo biti utrjene posamično. V enem nosilcu je lahko največ 20 cevi do kalibra 105 mm, od 105 mm do 150 mm pa največ 7 izstrelitvenih cevi.
(2) Utrditev izstrelitvenih cevi s kalibrom nad 205 mm je treba izvesti tako, da se ⅔ izstrelitvene cevi zakoplje v tla ali pa se ustrezno obsuje ali obloži. Širina obsutja mora zagotavljati stabilnost in varnost pred razletom.

(1) Pri določitvi varnostnega odmika je treba upoštevati:
1. navodilo proizvajalca o načinu uporabe pirotehničnega izdelka;
2. lastnosti pirotehničnih izdelkov;
3. način nepravilnega delovanja pirotehničnih izdelkov;
4. hitrost in smer vetra;
5. kot izstreljevanja;
6. odmik zaradi Magnusovega učinka.
(2) Lastnosti pirotehničnega izdelka so predvsem vrsta, kaliber, masa pirotehničnega izdelka in eksplozivnih snovi v njem, oblika in drugi dejavniki, ki določajo njegov domet, višino leta in polje učinka.
(3) Načini nepravilnega delovanja pirotehničnih izdelkov so:
– eksplozija pirotehničnega izdelka v cevi;
– prezgodnji ali prepozni učinek pirotehničnega izdelka;
– padec neaktiviranega pirotehničnega izdelka na tla.
(4) Hitrost in smer vetra vplivata na odmik pirotehničnega izdelka od načrtovane krivulje leta. Ognjemet z učinkom v zraku se ne sme izvesti, če piha veter v katerikoli smeri s hitrostjo nad 40 km/h, merjeno 2 metra nad tlemi izstrelišča.
(5) Magnusov učinek je odmik iz idealne krivulje leta izstrelka zaradi rotacije pirotehničnega izdelka v letu in učinka cirkularnega in laminarnega toka v katerokoli smer. Izračuna se po formuli 3,8 x D (D je kaliber, izražen v cm, končni rezultat je razdalja v metrih).

(1) Oseba, ki izvaja ognjemet, mora v elaboratu določiti varnostni odmik pri izvedbi ognjemeta z učinkom pri tleh.
(2) V primerih izvedbe ognjemeta z učinkom v zraku mora oseba, ki izvaja ognjemet, upoštevati še:
1. da se varnostni odmik določi glede na največji uporabljeni kaliber;
2. da se varnostni odmik določi po načelu 1 mm kalibra = 1 m odmika (100 mm bomba, odmik je 100 m). V primerih povezovanja pirotehničnih izdelkov v serije mora oseba, ki izvaja ognjemet, varnostni odmik določiti po načelu 1 mm kalibra = 1,2 m varnostnega odmika (100 mm bomba, odmik je 120 m).
3. da se poleg varnostnega odmika iz prejšnje točke prištejeta še Magnusov učinek in učinek vetra;
(3) V primeru, ko oseba, ki izvaja ognjemet, izstreljuje večstopenjske cilindrične bombe, mora varnostni odmik računati za naslednji večji kaliber od uporabljenega.
(4) Ne glede na prejšnje odstavke sme oseba, ki izvaja ognjemet, določiti tudi manjši varnostni odmik, če z izračunom in ustrezno izvedbo ognjemeta dokaže, da je izvedba varna.

(1) Pri pripravi ognjemeta mora oseba, ki izvaja ognjemet, ločiti pirotehnične izdelke z glavnim učinkom poka (pozdravne bombe) od pirotehničnih izdelkov s svetlobnim učinkom. Na mestu izstreljevanja morajo biti ti izdelki ločeni na medsebojni razdalji najmanj 1 m.
(2) Prepovedana je uporaba kovinskih izstrelitvenih cevi za izstreljevanje pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok.
(3) Pirotehnični izdelki z glavnim učinkom poka, kalibra 100 ali več milimetrov, ne smejo biti povezane v serije.

(1) Vsi pirotehnični izdelki razreda IV s kalibrom nad 75 mm morajo imeti opozorilo o nevarnosti v primeru najdbe neaktiviranega izdelka.
(2) Opozorilo mora biti napisano s tiskanimi črkami velikosti najmanj 5 mm in vsebovati naslednje opozorilo: »NEVARNO! PAZI EKSPLOZIV! NE PREMIKAJ! POKLIČI 112!«

(1) Način aktiviranja je določen z elaboratom.
(2) V primeru kombiniranega prižiganja morajo biti izstrelitvene cevi z električnim vžiganjem ločene od izstrelitvenih cevi z vrvičnim prižiganjem. Razdalja med njimi mora biti najmanj 5 m.
(3) Vsi pirotehnični izdelki s kalibrom nad 200 mm se lahko aktivirajo le električno. Električno aktiviranje je obvezno tudi za pirotehnične izdelke s kalibrom pod 200 mm, kadar ni mogoče zagotoviti varnega ročnega aktiviranja.

(1) Za vrvično aktiviranje sme oseba, ki izvaja ognjemet, uporabiti le minerske ali pirotehnične vžigalice.
(2) Za električno aktiviranje mora oseba, ki izvaja ognjemet, uporabljati le vžigalne strojčke, namenske vžigalne pulte ali računalnike.

(1) Izdelki odrske pirotehnike se lahko aktivirajo le električno.
(2) Posamezni izdelki odrske pirotehnike ne smejo biti povezani v serije.

(1) Oseba, ki izvaja ognjemet, neposredno pred začetkom izvedbe ognjemeta, preveri, ali so zagotovljeni in izpolnjeni vsi varnostni ukrepi, ki so določeni v elaboratu.
(2) Ognjemet ne sme izvesti v naslednjih primerih:
– če niso zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi za varno izvedbo ognjemeta;
– če se v območju varnostnega odmika nahajajo gledalci;
– kadar hitrost in smer vetra tega ne dopuščata;
– če vremenske razmere ne dopuščajo varne izvedbe ognjemeta (nevihta, strele).

Kadar oseba, ki izvaja ognjemet, med izvajanjem ognjemeta ugotovi, da je neposredno ogroženo življenje in zdravje ljudi ter premoženje, ognjemet takoj prekine. Po odpravi nevarnosti lahko z izvajanjem ognjemeta nadaljuje.

(1) Po izvedbi ognjemeta oseba, ki izvaja ognjemet, opravi pregled izstrelišča in polja učinka. Po preteku 20 minut pa še pregled izstrelitvenih cevi. Oseba, ki izvaja ognjemet, ravna z neaktiviranimi pirotehnični izdelki v skladu z navodili proizvajalca.
(2) Po opravljenem varnostnem pregledu in odstranitvi vseh neaktiviranih pirotehničnih izdelkov mora oseba, ki izvaja ognjemet, poskrbeti za čiščenje izstrelišča in polja učinka.

(1) Pri pripravi in izvajanju ognjemetov mora odgovorna oseba izvajalca poskrbeti za varnost oseb in premoženja, ustreznost osebne varovalne opreme ter izvesti druge ukrepe, določene v predpisih o varnosti in zdravju pri delu, tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti ter predpisih o varstvu okolja.
(2) Ukrepe iz prejšnjega odstavka morajo izvajalci opredeliti v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Poleg osebne varovalne opreme, izstrelitvenih cevi, sredstev za njihovo utrditev in sredstev za aktiviranje je treba pri izvajanju ognjemetov imeti in uporabljati še:
– merilec hitrosti vetra;
– sredstva za obveščanje in signalizacijo (piščal, megafon, svetilka);
– opozorilne table in trakove;
– sredstva za osvetlitev.

Pri uporabi delovne opreme se morajo upoštevati obveznosti delodajalca in delavca, da zagotovi brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in naravnega okolja.

(1) Glede na značilnost delovnega mesta in narave dela mora delodajalec v zgradbah, kjer se opravlja priprava ognjemeta, delovna mesta urediti tako, da nista ogrožena varnost in zdravje delavcev pri delu.
(2) Delodajalec mora tudi glede na posebnost dejavnosti z ustrezno organizacijo dela preprečiti ali omejiti tveganja, in predvideti ukrepe za izredne okoliščine, ki se lahko pojavijo.
(3) Delovna mesta pri pripravi ognjemeta mora delodajalec urediti in vzdrževati tako, da ne predstavljajo tveganj za varnost in zdravje pri delu.

Odgovorna oseba izvajalca je dolžna pred vsako uvedbo novega pirotehničnega izdelka za pripravo in izvedbo ognjemeta ali odrske pirotehnike poučiti osebe, ki so usposobljene za izvajanje ognjemeta, o načinu uporabe in varnem ravnanju s takim izdelkom ter jim izročiti pisna navodila.

Vsi pirotehnični izdelki s kalibrom nad 75 mm morajo biti označeni v skladu s 14. členom tega pravilnika v roku dveh let od njegove uveljavitve.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.