Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Janeza Porente iz Kranja, na seji dne 10. novembra 2005

1. Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 3/04) je, kolikor pod zaporedno številko 2 kategorizira lokalno cesto z oznako LC 183020 Kranj–Besnica–Nemilje–Podblice na zemljiščih parc. št. 1324/16 k.o. Stražišče, parc. št. 1137/18 k.o. Kranj, parc. št. 1137/27 k.o. Kranj in parc. št. 1137/21 k.o. Kranj, v neskladju z Ustavo.
2. Mestna občina Kranj mora neskladje iz prejšnje točke odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije tako, da s pobudnikom sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne postopek razlastitve ali v skladu z zakonom izpelje postopek za ukinitev javne ceste.

1. Pobudnik izpodbija 4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Kranj (v nadaljevanju Odlok), kolikor pod zaporedno številko 2 opredeljuje lokalno cesto z oznako LC 183020 Kranj–Besnica–Nemilje–Podblice. Navaja, da del te javne ceste poteka po zemljiščih parc. št. 1324/16 k.o. Stražišče, parc. št. 1137/18 k.o. Kranj, parc. št. 1137/27 k.o. Kranj in parc. št. 1137/21 k.o. Kranj, ki so v njegovi lasti. Z njim naj Mestna občina ne bi sklenila pravnega posla za pridobitev teh zemljišč niti ni zoper njega izvedla postopka razlastitve, zato je izpodbijana določba Odloka v neskladju s 33. in z 69. členom Ustave. Tako naj bi Ustavno sodišče presodilo že večkrat, na primer v odločbi št. U-I-186/01 z dne 6. 11. 2003 (Uradni list RS, št. 113/03 in OdlUS XII, 43) in v odločbi št. U-I-190/02 z dne 15. 5. 2003 (Uradni list RS, št. 50/03 in OdlUS XII, 87).
2. Mestna občina odgovarja, da obravnavana cesta pomeni najbližjo povezavo med občinskim središčem in naselji Spodnja Besnica, Zgornja Besnica, Nemilje in Podblica. Leta 1989 naj bi jo hkrati ob njeni obnovi posodobili tako, da so ob njej zgradili še pločnik, avtobusno postajališče in bankine. S temi gradnjami naj bi Občina v širini dveh metrov posegla na zemljišča v zasebni lasti. Večino teh zemljišč naj bi že odkupila. Med zemljišči, ki so še v zasebni lasti, naj bi bila tudi sporna zemljišča. Pobudnik naj bi jih kupil od prejšnje lastnice, s katero se je Mestna občina več let pogajala za njihov odkup, vendar je bila zanjo njihova ponujena cena neustrezna. Kot mestni svetnik naj bi bil pobudnik s tem seznanjen in sedaj se z njim pogajajo za odkup teh zemljišč.

3. Pobudnik je priložil sklep o dovolitvi vpisa njegove lastninske pravice na obravnavanih zemljiščih v zemljiško knjigo. Tudi iz navedb nasprotne udeleženke izhaja, da je pobudnik lastnik zemljišč parc. št. 1324/16 k.o. Stražišče, parc. št. 1137/18 k.o. Kranj, parc. št. 1137/27 k.o. Kranj in parc. št. 1137/21 k.o. Kranj. Hkrati iz priloženih lokacijskih informacij in načrtov parcel sledi, da po njih poteka del lokalne ceste, kategorizirane z izpodbijano določbo Odloka, zato pobudnik izkazuje pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo (1. člen). V 4. členu med lokalne ceste med naselji v Mestni občini ter ceste med naselji v Mestni občini in naselji v Mestni občini in naselji v sosednjih občinah pod zaporedno številko 2 opredeljuje lokalno cesto z oznako LC 183020 Kranj–Besnica–Nemilje–Podblice. Del te ceste leži na zemljiščih, ki so v lasti pobudnika.
5. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Pri razlastitvi gre torej za poseg v lastninsko pravico v postopku, ki ga predpisuje Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1). Gre za postopek, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem so zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
6. Pojem in status javnih cest ureja 2. člen Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 – v nadaljevanju ZJC). Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. V prvem odstavku 3. člena ZJC je določeno, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občine.
7. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-87/91 z dne 28. 1. 1993 (Uradni list RS, št. 8/93 in OdlUS II, 10) odločilo, da podzakonski akt o razglasitvi javne ceste ne more imeti razlastitvenega učinka za zemljišča, na katerih je ta cesta, ker je to v neskladju s 33. členom Ustave. Takšen učinek sta povzročali določbi 137. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 – ZZK) in 85. člena ZJC, ki ju je Ustavno sodišče razveljavilo z odločbo št. U-I-224/00 z dne 9. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 50/02 in OdlUS XI, 73). Po navedenih določbah bi država ali občina zaradi dejstva, da je bilo zemljišče uporabljeno za cesto, z vpisom javnega dobra (ceste) v zemljiško knjigo postali lastnici teh zemljišč, čeprav jih pred tem nista pridobili s pravnim poslom ali po zakonito izvedenem razlastitvenem postopku. Kategorizacija javnih cest na zemljiščih v zasebni lasti torej sama po sebi ne more povzročiti prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-387/02 z dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS, št. 62/04 in OdlUS XIII, 36) tudi presodilo, da občina po ugotovitvi, da je posamezna javna cesta grajena na zemljišču, ki je v zasebni lasti, zgolj zaradi tega ne sme opustiti njene kategorizacije, ker je dolžna spoštovati predpisana merila za kategorizacijo javnih cest. V primeru, da cesta izpolnjuje ta merila, je občina dolžna cesto ustrezno kategorizirati in s pravnim poslom ali po zakonito izvedenem razlastitvenem postopku pridobiti zemljišče, na katerem je cesta zgrajena.
8. V obravnavanem primeru Mestna občina s pobudnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč. Prav tako ni izvedla postopka razlastitve. Zato je 4. člen Odloka v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 4. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave.
9. Glede na navedeno v 7. točki obrazložitve bi razveljavitev izpodbijane določbe Odloka lahko povzročila neustavno stanje. Ker gre za primer iz 48. člena ZUstS, je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo. Kadar Ustavno sodišče izda ugotovitveno odločbo, določi organu, ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis, rok, v katerem mora ugotovljeno neustavnost oziroma nezakonitost odpraviti (drugi odstavek 48. člena ZUstS). Izpodbijana določba Odloka je v neskladju z Ustavo, ker je Mestna občina opustila dolžno ravnanje. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 48. člena v povezavi z drugim odstavkom 40. člena ZUstS naložilo Mestni občini, naj v roku šestih mesecev s pobudnikom sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne razlastitveni postopek ali pa v primeru ugotovitve, da cesta ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo, v skladu z ZJC izpelje postopek za ukinitev javne ceste.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi drugega odstavka 40. člena in 48. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.