Na podlagi prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 45/04 in 7/05) ter 16. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04 in 16/05) je Občinski svet Občine Žalec na seji dne 7. novembra 2005 sprejel

S tem odlokom se določajo:
– dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda ter padavinskih voda (v nadaljnjem besedilu: javna služba),
– objekti in naprave uporabnikov in upravljavcev,
– pogoji priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo,
– način odjema pitne, tehnološke in požarne vode iz javnih vodovodov, ukrepanje ob izrednih razmerah in ukrepi za varčevanje z vodo,
– meritve in obračun porabe vode ter obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod,
– prekinitev dobave vode in prekinitev odvajanja odpadnih vod,
– odjem vode iz hidrantov,
– obveznosti uporabnikov in upravljavcev,
– prevzem objektov in naprav v upravljanje,
– nadzor nad izvajanjem določb tega odloka,
– kazenske določbe,
– prehodne določbe.

Dejavnost oskrbe s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih ter padavinskih voda obsega:
– upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo ter objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda,
– zagotavljanje pitne vode uporabnikom,
– vzdrževanje objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav,
– izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode,
– izvajanje meritev in monitoringa komunalnih odpadnih voda,
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav ter priključevanje novih uporabnikov na omrežje.
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet tega odloka.

Predmet javne službe so:
– javni vodovod,
– javna kanalizacija,
– naprave in objekti skupne rabe.
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja oskrbo z vodo:
– najmanj petdeset oseb,
– javnih objektov,
– objektov za proizvodnjo in promet z živili,
in je v lasti Občine Žalec.
Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami z najmanj petimi priključki različnih uporabnikov in z objekti ter napravami za čiščenje komunalnih odpadnih vod in je v Občine Žalec.
Objekti in naprave skupne rabe so:
– objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi (hidranti in hidrantna omrežja),
– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin,
– naprave in objekti za odvod padavinske vode z javnih površin.
Šteje se, da sta javni vodovod ali javna kanalizacija zgrajena, če mesto priključitve na javni vodovod ali javno kanalizacijo ni od objekta oddaljeno več kot 200 m.
Stroške upravljanja objektov in naprav skupne rabe iz četrtega odstavka tega člena pokriva proračun Občine Žalec.

Uporabnik vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene.
Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.
Upravljavec javnega vodovoda in javne kanalizacije je pravna oseba, ki ji je Občina Žalec poverila izvajanje javne službe s področja oskrbe s pitno vodo ter področja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.

Za vsak poseg v prostor si mora investitor pridobiti soglasje Občine Žalec. V soglasju, ki ga po pooblastilu Občine Žalec lahko izda tudi upravljavec, se določijo pogoji za posege v prostor.
Soglasje mora biti izdano najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

Občinski svet Občine Žalec na predlog upravljavca sprejme Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov ter Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda.
Navedena pravilnika morata biti usklajena z veljavnimi tehničnimi predpisi. Odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda je lahko izvedeno v mešanem ali ločenem sistemu.

Gradnjo objektov in naprav vodovoda in kanalizacije lahko izvaja katerikoli usposobljen izvajalec, priključitev na javni vodovod in javno kanalizacijo pa izvede upravljavec.
Upravljavec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena.
Vsa dela na javnih vodovodih, javni kanalizaciji, vodovodnih in kanalizacijskih priključkih izvaja in nadzira upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni izvajalec.

Objekti in naprave uporabnikov so:
– interno vodovodno in/ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega vodovodnega omrežja ločuje merilno ali obračunsko mesto,
– vodovodni priključek (spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključno garnituro in obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred in za njim ter pripadajočo opremo),
– vodomeni jašek ali niša,
– objekti in naprave, vgrajeni za obračunskim vodomerom, kot so: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druge naprave,
– kanalski priključek, ki poteka od zadnjega revizijskega jaška uporabnika do priključnega jaška na javno kanalizacijo,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu ali izven njega, vključno z revizijskim jaškom pred kanalskim priključkom,
– naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (greznice, gnojne jame, peskolovi, oljni lovilci, lastne čistilne naprave ipd.).
Objekte in naprave iz tega člena vzdržuje v skladu s predpisi uporabnik na lastne stroške.

Vodovodni priključek vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika. Pri opravljanju vzdrževalnih del mora uporabnik dovoliti dostop upravljavcem na funkcionalno zemljišče. Vzdrževanje vodovodnega priključka, ki zajema menjavo vodomera, popravilo okvar na priključku in obnovo priključka, plačuje uporabnik upravljavcu v priključnini – števnini. Višino priključnine-števnine določi Občinski svet Občine Žalec na predlog upravljavca.

Objekti in naprave, s katerimi upravlja upravljavec, so javni vodovodi, javne kanalizacije in objekti skupne komunalne rabe, ki so s pogodbo o upravljanju, sklenjeno med Občino Žalec in upravljavcem, preneseni upravljavcu v upravljanje.
Javni vodovodi, javne kanalizacije in objekti skupne komunalne rabe so last Občine Žalec.

Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda.
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javni vodovod pridobiti soglasje upravljavca. Za pridobitev soglasja k priključitvi na javni vodovod mora k vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967,
– mapno kopijo z vrisanim objektom,
– izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije,
– potrdilo o izvedenem tlačnem preizkusu interne instalacije,
– potrdilo o opravljeni dezinfekciji interne instalacije,
– projekt za izvedbo vodovodnega priključka,
– soglasja za prekop ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi,
– soglasje lastnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
Upravljavec lahko izda soglasje k priključitvi na javni vodovod:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo, ki je predpisana v drugem odstavku tega člena,
– če je priključitev na javni vodovod tehnično možna,
– če ima uporabnik pridobljeno soglasje in določen način za odvajanje odpadnih in padavinskih vod.
Upravljavec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 (trideset) dneh od prejema popolnega zahtevka.

Če je na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec izvede priključitev na vodovod le v primeru, da je objekt že priključen na javno kanalizacijo.
Če na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, še ni zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec izda soglasje za priključitev na javni vodovod le v primerih, če so komunalne odpadne vode iz objekta speljane v nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt ali napravo za čiščenje komunalnih odpadnih voda.
V tistih primerih, kjer so komunalne odpadne vode speljane v nepretočno greznico na izpraznjevanje, mora lastnik objekta priložiti k vlogi za soglasje tudi pogodbo s pooblaščenim izvajalcem za odvoz komunalnih odpadnih voda.
Kadar prostorsko ureditveni akti v svoji vsebini predvidevajo enotno ureditev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, se je uporabnik dolžan priključiti in plačevati posamezno komunalno ureditev.

Kjer je javna kanalizacija že zgrajena, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna za vse lastnike objektov. Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javne kanalizacije.
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti soglasje upravljavca. Za pridobitev soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo mora k vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967,
– mapno kopijo z vrisanim objektom,
– izvedbeni načrt interne kanalizacije,
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka,
– soglasja za prekop ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi,
– soglasje lastnikov parcel, preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
Upravljavec izda soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo, ki je predpisana v drugem odstavku tega člena,
– če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna.
Upravljavec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema popolnega zahtevka.

Priključek na javni vodovod ali javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.
Stalen priključek na javni vodovod ali javno kanalizacijo
Upravljavec je dolžan izvesti vodovodni ali kanalizacijski priključek najkasneje v 30 (tridesetih) dneh, od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do Občine Žalec in upravljavca. Upravljavec sme priključiti uporabnika na javni vodovod šele, ko je preveril, da je uporabnik:
– zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarnotehničnimi predpisi ter pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav,
– uredil odvajanje komunalnih odpadnih voda skladno z zahtevami iz soglasja,
– izpolnil pogoje soglasja k priključitvi.
Začasen priključek na javni vodovod ali javno kanalizacijo
Upravljavec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod ali javno kanalizacijo le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti ali pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod ali javno kanalizacijo. Upravljavec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvajanje odpadnih voda. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od treh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
Vodovodni in kanalizacijski priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, izjemoma pa lahko ima en objekt več priključkov. Vodovodni in kanalizacijski priključek je del objekta in je last uporabnika.
Po priključitvi objekta na javni vodovod ali javno kanalizacijo se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov.

Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedba dodatnega priključka ali ukinitev priključka in zahteva za povečan odvzem vode se obravnavajo na enak način, kot da gre za nov vodovodni ali kanalizacijski priključek.
Odjava priključka na javni vodovod ali javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati zahtevo za odjavo priključka upravljavcu v pisni obliki.
Izvedbo prekinitve priključka izvrši upravljavec na stroške uporabnika.
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na lastne stroške in na zahtevo upravljavca spremeniti priključek na javno kanalizacijo ali opustiti lastno čistilno napravo v primerih spremembe pogojev odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
Upravljavec je dolžan pismeno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo.

Objekti javnega vodovoda, javne kanalizacije, vodovodnega in kanalizacijskega priključka morajo biti vedno dostopni. Nanje ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca.
Mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopno delavcem upravljavca.

Praznjenje greznic
Lastniki objektov bivanja, proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki še nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijo in odvajajo komunalno odpadno vodo v vodotesne greznice na izpraznjevanje, morajo zagotavljati praznjenje vsebine greznic, ko je zapolnjena koristna prostornina greznice in v skladu z veljavno zakonodajo.
Lastniki objektov bivanja, proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki še nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijo in odvajajo komunalno odpadno vodo v pretočne greznice, morajo zagotavljati praznjenje greznice najmanj enkrat na štiri leta, oziroma v skladu z veljavno zakonodajo.
Praznjenje greznic lahko izvaja samo za to pooblaščen izvajalec, ki je dolžan o praznjenju greznic voditi evidenco in jo v pisni obliki redno posredovati upravljavcu javne kanalizacije.
Lastnik objekta je dolžan dopustiti dostop do greznice pooblaščenim izvajalcem. Stroške praznjenja greznice, prevoza in čiščenja na čistilni napravi krije lastnik objekta.
Prepovedi
Prepovedano je spuščati komunalno odpadno vodo iz greznic na javne ali zasebne površine, v potoke ali druge površinske ali podzemne vode.
Če občinski inšpektor ugotovi, da lastnik greznice spušča komunalno odpadno vodo iz greznice na javno ali zasebno površino ali v odprt jarek odredi z odločbo sanacijske ukrepe.
Če zavezanec v roku, ki je določen v odločbi, ne izvede sanacijskih ukrepov, inšpektor odredi, da to opravi pooblaščen izvajalec na stroške zavezanca.
Opuščanje greznic
Na območju, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, se je lastnik objekta, ki ima speljane komunalne odpadne vode v greznico, dolžan v roku 6 mesecev priključiti na javno kanalizacijo.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijo je dolžan lastnik objekta greznico opustiti, jo na lastne stroške izprazniti, očistiti, dezinficirati in zasuti ali uporabiti po navodilih upravljavca. Lastnik objekta mora omogočiti upravljavcu nadzor pri opustitvi greznice.
Na območjih, kjer je že zgrajena javna kanalizacija in je objekt možno nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic.

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v m3 z obračunskimi vodomeri. Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.
Obračunski vodomer namesti upravljavec vodovodnega omrežja na stroške uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec samostojno, vendar v skladu s projektom in določili Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer in vedno omogočati dostop delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, preglede in odčitke vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan od pristojnega organa. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede. Stroške rednih kontrol, popravil in zamenjave vodomerov plača uporabnik upravljavcu vodovoda s priključnino – števnino.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, so pa priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti so prav tako dolžni meriti porabo vode z obračunskimi vodomeri.
Če na priključku ali vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila uporabnik.

V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni vodomeri, ki pa služijo uporabnikom samo za interno porazdelitev stroškov porabe vode oziroma kontrolo porabe vode.
Upravljavec javnega vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in jih ne uporablja za obračun vode.

Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja nosi stroške preveritve upravljavec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Vodarina se plačuje po kubičnih metrih (m3) porabljene vode.
V primerih, da pride na obračunskem vodomeru do okvare ali zaradi morebitnega drugega vzroka ni možno odčitati porabo vode na vodomeru, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja.
Pri uporabnikih, ki porabijo manj kot 50 m3 vode na mesec, upravljavec mesečno zaračunava porabo vode v obliki akontacije, ki jo določi na osnovi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Odčitavanje vodomera in obračun porabljene vode opravi upravljavec praviloma enkrat letno z upoštevanjem odčitka ob zamenjavi vodomera.
Pri uporabnikih, ki porabijo več kot 50 m3 vode na mesec in v več stanovanjskih objektih, opravi upravljavec odčitavanje vodomera vsak mesec z upoštevanjem odčitkov ob spremembi cen vode in ob zamenjavi vodomera. Račun se izstavi po dejanski porabi, zabeleženi na vodomeru.
Upravljavec lahko z velikimi porabniki vode sklene posebno pogodbo o meritvi dobavljene vode in plačilnih pogojih.

Kanalščina se plačuje po kubičnih metrih (m3) porabljene pitne vode.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih kot porabljeno vodo.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, so pa priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini, kot je izmerjena količina zajete vode.

Stroške čiščenja odpadnih voda plačujejo uporabniki takrat, kadar se te čistijo na čistilni napravi.
Obračun čiščenja komunalne odpadne vode se vrši po količinah vode, merjenih v kubičnih metrih (m3). Obračun ostalih odpadnih voda se vrši po količinah vode, merjenih v kubičnih metrih (m3), in stopnjah onesnaženosti, merjenih v PE, EE ali drugih ustreznih enotah obremenitve.
Z velikimi uporabniki storitve upravljavec lahko sklene posebno pogodbo o meritvah odvedene vode, njeni onesnaženosti in plačilnih pogojih.

Priključnina-števnina se zaračunava mesečno na dan in v odvisnosti od velikosti priključka oziroma velikosti vodomera.

Upravljavec zaračunava uporabniku:
– vodarino, če je priključen na javni vodovod,
– kanalščino, če je priključen na javno kanalizacijo,
– čiščenje odpadne vode, če se odpadna voda pred iztokom v vodotok čisti,
– priključnino-števnino, če je priključen na javni vodovod,
– vse ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo.
Upravljavec je dolžan objaviti spremembo cene vode v javnih sredstvih obveščanja.
Če se spremeni cena vode upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita vodomera, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko na dan spremembe cene vode sam odčita stanje vodomera in ga sporoči upravljavcu v roku 8 dni od objave spremembe cene v javnih sredstvih obveščanja. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.

V primeru, če je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, uporabniki določijo z medsebojnim sporazumom pravno osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni obveza upravljavca.
Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi svoje obračunske vodomere.

Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v zakonitem roku od datuma izstavitve računa. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v 8 (osmih) dneh od prejema računa vložiti pismeni ugovor pri upravljavcu.
Upravljavec je dolžan na pismeni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode.
Občinski svet Občine Žalec lahko s posebnim sklepom sprejme olajševalne okoliščine plačevanja storitev, kadar gre za socialno ogrožene uporabnike in v tem primeru določi način plačila in plačnika storitev.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine dobavo vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih:
1. če stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogroža zdravje uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu
2. če stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov
3. če priključek na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem upravljavca ali je izveden brez soglasja upravljavca
4. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanje v določenem roku
5. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo in če razširi svojo lastno napeljavo
6. če uporabnik onemogoči delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij
7. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, holandcu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka
8. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo
9. če uporabnik ravna v nasprotju z določili Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov
10. če uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode
11. če kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje
12. če uporabnik ravna v nasprotju z določili Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda
13. če se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo skladno s 13. členom tega odloka
14. če uporabnik ne prazni greznice skladno s 17. členom tega odloka
15. če uporabnik ne opusti greznice skladno s 17. členom tega odloka
16. če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti
17. če uporabnik ne plača računa niti v 15 dneh po izstavitvi pisnega opomina
18. če uporabniki v večstanovanjskem objektu skladno s 26. členom tega odloka upravljavcu ne sporočijo pravne osebe, ki prejema ter plačuje račune.
Dobava vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske vode na stroške uporabnika, če uporabnik zahteva začasno prekinitev.

Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode in odvajanje odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda ali javne kanalizacije,
– v primerih višje sil, kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije in podobno.
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode ali odvajanja odpadnih voda pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja, v primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka pa tudi postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov upravljavca in Uprave RS za zaščito in reševanje za navedene primere.

Hidranti na omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani.
Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti vodo iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v treh dneh po intervenciji pisno obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode in o morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob predhodnem soglasju upravljavca tudi za naslednje namene:
1. škropljenje in pranje cest, ulic, trgov,
2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,
3. za javne prireditve,
4. za polnjenje cistern za prevoz vode,
5. za utrjevanje cestišč ali podobnih drugih gradbenih delih,
6. za izvajanje dejavnosti upravljavca (čiščenja javnih kanalov, vodovodov…).
V primerih odvzema vode iz tretjega odstavka tega člena se med upravljavcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in način plačila stroškov porabljene vode. Cena vode za namene pod točkami 1 do 6 je enaka ceni vodarine. Za v tretjem odstavku naštete namene je upravljavec dolžan izdati soglasje za odvzem vode iz hidrantov, če razmere na omrežju predviden odvzem dopuščajo.
Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta za namene iz tretjega odstavka tega člena mora imeti lasten in tehnično brezhiben hidrantni nastavek z vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu javnega vodovoda.
Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru bremenijo uporabnika vsi nastali stroški zaradi okvare hidranta in stroški popravila hidranta

Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo ter pri odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda in javne kanalizacije ter čistilnih naprav,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda in javne kanalizacije ter objekte čistilnih naprav,
3. vzdržuje, popravlja in obnavlja vodovodne priključke na stroške uporabnika, oziroma lastnika,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
5. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja,
6. vodi evidenco objektov in naprav javnega vodovoda ter javne kanalizacije,
7. izdaja soglasja za priključitev in omogoča priključitev na javni vodovod ali javno kanalizacijo,
8. kontrolira ustreznost interne vodovodne instalacije pred priklopom na javni vodovod,
9. kontrolira ustreznost interne kanalizacije pred priklopom na javno kanalizacijo,
10. sistematično pregleduje vodovodno in kanalizacijsko omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
11. ravna skladno z določbami Navodil o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav ter Navodil o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda,
12. po naročilu Občine Žalec skrbi za brezhibno delovanje in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov,
13. redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode skladno z veljavnimi predpisi,
14. izvrši pregled interne instalacije in opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna. Kontrolo kvalitete vode mora opraviti pooblaščena institucija,
15. redno kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,
16. meri količine načrpane vode na lastnih zajetjih,
17. redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene in odvedene vode ter čiščenja vode,
18. organizira dobavo vode in odvajanje odpadne vode v primeru višje sile. O nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
19. pripravlja predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
20. stalno zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s stanjem tehnike in izvaja oskrbo po določilih tega odloka, drugih področnih državnih predpisih in pogodbe sklenjene z Občino Žalec.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. na javni vodovod in javno kanalizacijo se priključi le s soglasjem upravljavca,
2. na že zgrajeni javni vodovod ali javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 6 mesecih po izgradnji le-te in opustiti obstoječe lastno zajetje vode, če zanj nima ustreznega upravnega dovoljenja in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili upravljavca,
3. redno vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami, vodomerni jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje,
4. upravljavcu dovoliti pregled interne vodovodne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
5. dovoliti oziroma omogočiti upravljavcu dostop do obračunskega vodomera,
6. zaščititi obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
7. kontrolirati stvarno porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in poprečno porabo vode,
8. skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
9. redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo,
10. voditi dnevnik obratovanja interne čistilne naprave v skladu s predpisi,
11. omogočiti upravljavcu dostop in pregled interne kanalizacije in kontrolo sestave odpadne vode,
12. pravočasno naročiti praznjenje greznic in dovoliti dostop pooblaščenim izvajalcem, da izpraznijo greznico,
13. odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje zakonsko predpisane parametre,
14. urediti odjemno in merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo skladno z veljavnimi normativi,
15. v skladu s predpisi kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate redno posredovati upravljavcu,
16. redno plačevati prejete račune za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
17. pisno obveščati upravljavca o lastninskih in drugih spremembah priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo,
18. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
19. javljati okvare in nepravilnosti na javnem vodovodu, vodovodnih priključkih in javni kanalizaciji,
20. upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
21. javiti vsako spremembo na objektih in napravah javnega vodovoda in javne kanalizacije upravljavcu,
22. pridobiti soglasje upravljavca pri predelavi interne vodovodne napeljave in interne kanalizacije,
23. pridobiti soglasje upravljavca za povečanje porabe dogovorjene količine vode,
24. ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno omrežje ali na vodovodni priključek in na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja upravljavca,
25. odgovoren je za škodo povzročeno na javnem vodovodu, javni kanalizaciji, lastnem ali tujem vodovodnem in kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči z njegovo lastnino, prekomernim odvzemom vode brez soglasja upravljavca in neustrezno uporabo ter povratnim učinkom na kvaliteto oskrbe.
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje oskrbe z vodo drugih uporabnikov vode in na način, ki ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu.
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav ter ima uporabnik za lastni vodni vir ustrezno upravno dovoljenje.
Uporabnik sme odvajati vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe drugih uporabnikov in na način, ki ne vpliva na kakovost oskrbe na celotnem oskrbovalnem sistemu.

Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po zaključenih delih vzpostaviti vodovodno in kanalizacijsko omrežje v prvotno stanje na lastne stroške.
Upravljavci drugih omrežij (npr: elektro, telefon, plinovod, toplovod. in podobno) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti zaščito vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. V primeru poškodb morajo naročiti popravilo pri upravljavcu na lastne stroške.

Obstoječi javni vodovod ali javna kanalizacija, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe v Občini Žalec in ni last občine, se lahko prenese v lastništvo Občine Žalec z medsebojno pogodbo med dosedanjim upravljavcem in lastnikom ter Občino Žalec. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega upravljavca oziroma lastnika ter obveznosti Občine Žalec.

Za prenos obstoječega infrastrukturnega sistema v lasti Občine Žalec v upravljanje bodočega upravljavca morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. vodovod ali kanalizacija, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, situacijo omrežja, evidenco priključkov in ostalih elementov na vodu, odlok o zaščiti vodnega vira),
2. javni vodovod ali javna kanalizacija, ki se predaja mora ustrezati določilom tega odloka in Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov ali Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda,
3. izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, ki mora biti izvedeno v skladu z zakonodajo,
4. izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda ali kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
5. izračunana in sprejeta mora biti enotna cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav,
6. na vseh odjemnih mestih javnega vodovoda morajo biti vgrajeni vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje,
7. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

Prevzem novozgrajenih vodovodnih in kanalizacijskih objektov in naprav v last Občine Žalec se izvede po naslednjem postopku:
1. po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje,
2. investitor pridobi izjavo bodočega upravljavca, da je objekt pregledal ter, da je objekt zgrajen skladno s tem odlokom in predpisi.
Občina prevzame objekte v last na osnovi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil naslednje pogoje:
– pridobil uporabno dovoljenje in izjavo bodočega upravljavca (1. in 2. točka tega člena),
– predložil projekt izvedenih del z geodetskim posnetkom in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo, vrednost osnovnih sredstev, potrdilo o urejenih lastninskih razmerjih.
Investitor je dolžan predati zgrajeni javni vodovod ali javno kanalizacijo Občini Žalec najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
Prevzete vodovodne in kanalizacijske objekte in naprave skladno z določili tega člena preda Občina Žalec v upravljanje s pogodbo bodočemu upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda na območju Občine Žalec, opravlja pristojna občinska inšpekcija.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda, ima občinski inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati priključevanje na javni vodovod in javno kanalizacijo, pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javni vodovod in javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
2. nadzorovati praznjenje, čiščenje in zasutje greznic ter pregledovati dokumentacijo v zvezi s praznjenjem greznic in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
3. nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
4. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena zdravje in varnost premoženja ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
5. nadzorovati delovanje internih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode in kakovost teh vod pred izpustom v kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
6. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda.
Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 4. točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve. V zadevah iz 4. točke prvega odstavka tega člena, ko je ogroženo zdravje ljudi ali varnost premoženja ljudi, občinski inšpektor lahko odloči tudi po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti,
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva,
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, pridobiti podatke o lastništvu zemljišč in objektov in druge podatke za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka,
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka,
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga sam določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva,
– izrekati globe takoj na kraju prekrška v skladu z zakonom o prekrških.
O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektor obvestiti župana in strokovne službe Občine Žalec.

Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec, če:
1. prekine dobavo vode ali odvod odpadne vode in padavinske vode brez obvestila uporabnikom (prva alinea 29. člena tega odloka),
2. ne dopusti priključitve po določilih 11., 12. in 13. člena tega odloka,
3. ne izpolnjuje obveznosti po določilih 4., 6. in 13. točke 31. člena tega odloka.
Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. če se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda in javne kanalizacije skladno z 11. in 13. členom tega odloka,
2. če ne izpolnjuje obveznosti iz 32. člena tega odloka,
3. če prekine dobavo vode ali odvod odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku,
4. če odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju 30. členom tega odloka,
5. če ne vgradi vodomera,
6. če ne ravna skladno z določili 15. člena tega odloka,
7. če uporabnik izvaja praznjenje greznic in odvajanja odpadne komunalne vode iz greznice na javne ali zasebne površine, v potoke ali druge površinske ali podzemne vode ter s tem krši določila 17. člena tega odloka,
8. če odstrani brez privolitve upravljavca plombo na vodomeru, holandcu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
9. če odvaja odpadno vodo v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni kanal v primeru ločenega kanalizacijskega sistema,
10. če brez dovoljenja odvzema pitno vodo iz javnega vodovoda, ali ima brez dovoljenja izveden izpust odpadnih ali meteornih vod v javno kanalizacijo.
Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi z vodo (Uradni list SRS, št. 22/88, in Uradni list RS, št. 1/93) in Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda (Uradni list SRS, št. 22/88, in Uradni list RS, št. 1/93).

Prilagoditev zahtevam tega odloka morajo uporabniki in upravljavec izvesti v šestmesečnem prehodnem obdobju od uveljavitve tega odloka.

Upravljavec v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izdela Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov ter Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda, katerega potrdi strokovna služba Občine Žalec.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.