Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 24. seji dne 14. novembra 2005 sprejel
O D L O K
o koncesiji za opravljanje izbirne
gospodarske javne službe
urejanja javne razsvetljave
I. SPLOŠNI DOLOČBI
Predmet koncesijskega akta
1. člen
Odlok o koncesiji za opravljanje izbirne gospodarske javne službe predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter urejajo druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij za naslednjo izbirno gospodarsko javno službo:
– urejanje javne razsvetljave.
Enotnost koncesijskega razmerja
2. člen
V občini se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava. Koncesijo gospodarske javne službe sestavlja eno koncesijsko razmerje.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Vsebina gospodarske javne službe
3. člen
(1) Gospodarska javna služba »urejanje javne razsvetljave« obsega vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave ter drugih objektov javne službe, naloge v zvezi s prireditvami mestnega značaja, kot so izdelava dokumentacije, izdaja soglasij in dovoljenj za zapore in posege v javne površine ter izvedba zapor javnih površin, nadzor nad posegi v javne površine, obešanje zastav in drugih elementov na drogove svetilk (obešank, transparentov, novoletne in ostale okrasitve in podobno), vzdrževanje opreme za razsvetljavo, ventilacijo in prometno signalizacijo predora pod Ljubljanskim gradom, izdajanje strokovnih mnenj, zagotavljanje tehnične dokumentacije, izvajanje kontrolnih meritev oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče ter investicijsko vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave, in s tem povezane druge obveznosti občine, ki sodijo skladno z Odlokom o opravljanju izbirne gospodarske javne službe urejanje javne razsvetljave in drugimi predpisi v okvir javne službe.
(2) Vsebina gospodarske javne službe obsega tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN
TER OBMOČJE IZVAJANJA
Koncesionarjev pravni monopol
4. člen
(1) Javno službo opravlja koncesionar, ki ima na podlagi upravne odločbe in koncesijske pogodbe na območju MOL:
– izključno pravico opravljati javno službo,
– izključno pravico uporabljati infrastrukturne objekte in naprave javne službe ter skrbeti za njihov razvoj in jih vzdrževati kot dober gospodar,
– dolžnost zagotavljati nemoteno in trajno opravljanje javne službe skladno s predpisi.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih, ko je potrebno zaščititi z ustavo zavarovane človekove pravice in temeljne svoboščine, lahko koncedent ali pa koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na območju občine.
(4) Naprave javne razsvetljave in drugi objekti javne službe so objekti gospodarske javne infrastrukture s statusom javnega dobrega v lasti MOL. MOL kot lastnik prenese infrastrukturne objekte le v upravljanje in vzdrževanje na izvajalca gospodarske javne službe, če ni z zakonom, tem odlokom ali pogodbo o prenosu infrastrukturnih objektov in naprav v upravljanju drugače določeno.
Pogoji izvajanja gospodarske javne službe
5. člen
Pogoji izvajanja gospodarske javne službe, ki so predmet te koncesije, so določeni v odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe in v tem odloku.
Uporabniki storitev javne službe
6. člen
(1) Uporabniki storitev javne službe »urejanje javne razsvetljave« so vsi uporabniki javnih površin v občini.
(2) Javna služba se izvaja v naseljih na celotnem območju občine.
(3) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
Uporaba javnih dobrin
7. člen
(1) Javne dobrine, ki so zagotovljene v okviru gospodarske javne službe, so zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(2) Uporaba storitev gospodarske javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe (5. člen ZGJS), za uporabnike obvezna.
Oddaja pravnih poslov tretjim osebam
8. člen
(1) Koncesionar dejavnosti gospodarske javne službe deloma ali v celoti ne sme prenesi na tretje osebe.
(2) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti.
(3) Koncesionar mora pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil (javno sofinanciranje), tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.
IV. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV
IN KONCEDENTA
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov
9. člen
(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z gospodarskimi javnimi službami, ki so predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe.
Dolžnosti koncesionarja
10. člen
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in tako zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene ter druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe in tehnične specifikacije za vzdrževanje, ki bodo sestavni del razpisne dokumentacije;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali so v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni z javnim predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z gospodarskimi javnimi službami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne plane gospodarske javne službe in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in
– obveščati pristojne organe (inšpekcije) o kršitvah.
Dolžnosti koncedenta
11. člen
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarske javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
Pravice in dolžnosti uporabnikov
12. člen
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– uporabljati storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve gospodarske javne službe;
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
(2) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe;
– pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe, oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
Status koncesionarja
13. člen
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne vloge sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni skupni vlogi.
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev
14. člen
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati oziroma predložiti listine:
– za izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti skladno z 42. členom Zakona o javnih naročilih (ZJN-1).
Kadri:
– da zaposluje najmanj eno osebo s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije, kateri je bila izdana odločba o vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev in ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje elektro smeri,
– da zaposluje najmanj dve osebi VI. stopnje elektrotehnične smeri – pooblaščeni inženir,
– da zaposluje najmanj eno osebo VI. stopnje smeri prometni inženir in 1 varnostni inženir,
– da razpolaga z zadostnim številom ostalih delavcev z ustreznimi kvalifikacijami (V., IV. in III. stopnje), usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju ustrezne tehnične smeri ter da zaposluje najmanj:
– 5 elektrotehnikov
– 1 geodetskega tehnika
– 20 elektro monterjev – IV. stopnja elektro smeri
– 12 voznikov C kategorije – IV. stopnja
– 2 strojnika gradbene mehanizacije
– 1 vzdrževalca mehanizacije – IV. stopnja (avtomehanik).
Za vse kadre se zahteva, da morajo biti v rednem delovnem razmerju pri ponudniku.
– da razpolaga z ustreznimi objekti in zahtevano opremo za izvedbo razpisanih nalog v območju vzdrževanja in zagotavlja interventno izvajanje javne službe, navedeno v tretji alineji ostalih pogojev, pri čemer je minimalno število elementov opreme in prostorov sledeči:
Objekti potrebni za izvajanje del:
– priročne delavnice z ustreznimi skladišči za opravljanje dejavnosti
– ustrezni poslovni prostori
– ustrezni parkirni prostori skladno s Pravilnikom o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu
– prostor za nadzorni center za spremljanje delovanja cestnih naprav in ureditev
Velikost in opremljenost objektov mora biti v skladu z zahtevami Zakona o varnosti in zdravju pri delu in Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Ponudnik mora razpolagati z zgoraj zahtevanimi prostori v skupni velikosti najmanj 1.000 m2 ter to ustrezno dokazati in za navedene prostore predložiti ustrezen tlorisni načrt, kjer bodo razvidni zahtevani prostori in površine.
Vozni park in oprema:
Vozni park:
– 12 avtodvigal do 12 m
– 5 avtodvigal do 17 m
– 1 avtodvigalo nad 25 m
– 4 tovorni avtomobili s hidravličnim dvigalom (z licenco) z ustreznimi prikolicami za drogove, kable, cevi in lahko gradbeno mehanizacijo
– 1 avto za prevoz betona
– 15 kombiniranih vozil-poltovorni
– 1 rovokopač-minibager
– 1 rovokopač nad 3500 kg.
Oprema:
– ehometer (iskalnik napak na kablih-lokator)
– univerzalni zakonski merilnik za izvajanje meritev na elektroinstalacijah
– 2 merilnika svetlosti razreda B
– 2 merilnika osvetljenosti razreda B
– ustrezna programska oprema.
Ostali pogoji
– da bo poskrbel za ekološko odstranitev odpadkov z delovišča v skladu z zakonodajo;
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju te uredbe, predpisov, normativov in standardov ter zagotavljati poenotenost opreme;
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času, pri čemer mora biti v primeru intervencije na območju MOL najmanj 5 delovnih ekip v roku 30 minut po sporočeni zahtevi za intervencijsko posredovanje;
– da je finančno in poslovno sposoben (pozitivni finančni rezultat v zadnjih 3 letih, višina letnih prihodkov v zadnjih 3 letih mora znašati najmanj v višini letne razpisane vrednosti koncesije (sredstva podizvajalcev/partnerjev se ne upoštevajo);
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno – operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz 3.–9. alineje;
– da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil;
– da ima ustrezne delovne izkušnje na vzdrževanju javne razsvetljave v zadnjih petih letih in je pogodbena letna vrednost vzdrževanja javne razsvetljave pri vsaj enemu naročniku znašala za preteklo leto najmanj 40% razpisane letne pogodbene vrednosti vzdrževanja javne razsvetljave;
– da ponudnik ni uvrščen na seznam poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi določb Zakona o preprečevanju korupcije ne smejo poslovati naročniki iz prvega, drugega in tretjega odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
VI. JAVNA POOBLASTILA
Vodenje katastra gospodarske javne službe
15. člen
(1) Koncesionar ima javno pooblastilo za vodenje katastra gospodarske javne službe skladno z Odlokom o opravljanju izbirne gospodarske javne službe urejanja javne razsvetljave.
(2) Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo in v kolikor z odloki o načinu izvajanja posamezne gospodarske javne službe ni določen krajši rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe.
Ostala javna pooblastila
16. člen
Koncesionar ima javno pooblastilo za:
– izdajanje strokovnih mnenj,
– izdajanje dovoljenj in soglasij, izdanih po pooblastilu MOL,
– izdajanje soglasij in dovoljenj iz 70. člena Zakona o javnih cestah ter 49. in 50. člena Odloka o občinskih cestah in drugih veljavnih predpisih ter izvajanje nadzora nad posegi v javne površine.
VII. VIRI FINANCIRANJA IN DRUGA POSLOVNO-FINANČNA DOLOČILA
Viri financiranja
17. člen
(1) Javna služba »urejanje javne razsvetljave« se financira iz sredstev proračuna MOL na podlagi letnega programa vzdrževanja. Plačila koncedenta morajo biti vsebinsko vezana na izvajanje dejavnosti oziroma odvisna od količine in kakovosti storitev.
(2) Način pridobivanja finančnih virov se uredi s koncesijsko pogodbo.
Izhodiščne tarife in njihovo spreminjanje
18. člen
Izhodiščne tarife in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu koncesije, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni. O spreminjanju tarif odloča župan na obrazložen predlog koncesionarja.
Zavarovanje odgovornosti
19. člen
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar.
(2) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, lokalni skupnosti, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
(4) V primeru, da se ugotovi, da naprave predstavljajo nevarnost za osebe in/ali premoženje, sanacija pa zaradi omejenih finančnih virov ni mogoča, je vzdrževalec naprav dolžan vzpostaviti takšno stanje naprav ali odstraniti naprave, da le-te v nobenem primeru ne predstavljajo nevarnosti v primeru porušitve.
Ločeno računovodstvo
20. člen
Koncesionar mora za vsako gospodarsko javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih Zakona o gospodarskih družbah in Slovenskega računovodskega standarda 35. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
VIII. JAVNI RAZPIS
Oblika in postopek javnega razpisa
21. člen
Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom.
Postopek podelitve koncesije za opravljanje javne službe se začne s sklepom župana, ki vsebuje:
– predmet koncesije,
– predlagano ceno, ki predstavlja strošek koncedenta za izvajanje predmeta koncesije (predlagana cena),
– okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka,
– opredelitev postavke-konta v proračunu MOL za strošek predmeta koncesije.
Organ mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, je organ koncedenta, ki z upravno odločbo po postopku iz tega odloka določi koncesionarja za opravljanje koncesionirane javne službe.
22. člen
Predmet koncesije se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije z javnim razpisom, ki mora vsebovati:
– ime in naslov koncedenta,
– predmet koncesije,
– območje izvajanja koncesionirane javne službe,
– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tega odloka,
– dobo, za katero se podeljuje koncesija,
– naslov organa in ime osebe, ki nudi dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom,
– čas in kraj dviga razpisne dokumentacije,
– znesek in način plačila za razpisno dokumentacijo,
– čas, kraj in naslov oddaje ponudb,
– čas in kraj javnega odpiranja ponudb,
– merila za ocenitev ponudb,
– številko, datum in kraj,
– žig in podpis.
(3) Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi glede na predmet koncesije tudi druge podatke.
(4) Javni razpis mora določiti tudi način zavarovanja resnosti prijave.
(5) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
23. člen
Obvezna vsebina razpisne dokumentacije je:
– povabilo k oddaji ponudbe,
– obrazec ponudbe z navodilom za njegovo izpolnitev,
– navedba pogojev iz tega odloka,
– obrazec za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz tega odloka z navodilom o njegovi izpolnitvi,
– obrazec izjave o sprejemu pogojev javnega razpisa,
– obrazec predračuna za izvedbo predmeta koncesije,
– predmet koncesije,
– območje opravljanja koncesije,
– vzorec koncesijske pogodbe,
– merila za ocenitev ponudb,
– tehnična dokumentacija in načrti,
– navedba vrste finančnega zavarovanja in podobno.
V oddani razpisni dokumentaciji se morajo označiti podatki ali dokumenti, ki so zaupne narave. Šteje se, da neoznačeni podatki niso podatki zaupne narave.
Razpisni pogoji
24. člen
(1) Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev (vsebino listin, organ, ki listino izda).
(2) Z razpisnimi pogoji ni dopustno določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
Merila za izbor koncesionarja
25. člen
(1) Merila za izbor koncesionarja:
– cena storitev 55%
– dosedanje pozitivne reference na področju
primerljivih vzdrževalnih del 30%
– celovitost ponujene storitve v okviru
ene pravne osebe 15%
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. V odvisnosti od posameznega merila se prijava vrednoti po posamezni gospodarski javni službi in skupno za vse javne službe.
IX. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Izbira koncesionarja
26. člen
Organ, ki opravi izbor koncesionarja z upravno odločbo po postopku iz tega odloka, je direktor Mestne uprave MOL ali njegov pooblaščenec.
Naloge v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo opravlja strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
Strokovna komisija iz prejšnjega odstavka tega člena šteje pet (5) članov, od tega so štirje (4) javni uslužbenci Mestne uprave MOL in en (1) zunanji član.
27. člen
Odpiranje ponudb, ki ga izvede strokovna komisija na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi javnega razpisa, je javno.
Strokovna komisija odpira ponudbe po vrstnem redu njihove dospelosti.
Nepravočasno prispelo ponudbo strokovna komisija izloči in jo, če je navzoč predstavnik ponudnika, ki je predložil pisno pooblastilo ponudnika (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni predstavnik), vrne ponudniku takoj, sicer pa po pošti.
28. člen
Strokovna komisija pri pravočasno prispelih ponudbah ugotavlja ali vsebujejo vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije.
Ponudba, ki ne vsebuje dokazil iz prejšnjega odstavka tega člena, je nepopolna in jo strokovna komisija izloči iz nadaljnje obravnave.
Pripombe na odpiranje ponudb lahko da le pooblaščeni predstavnik.
29. člen
Strokovna komisija vodi zapisnik o odpiranju ponudb (v nadaljnjem besedilu: zapisnik), ki vsebuje:
– podatke o naročniku,
– naslov, datum in čas začetka postopka odpiranja ponudb,
– imena navzočih članov strokovne komisije,
– imena drugih navzočih,
– navedbo o vrstnem redu prispelih ponudb,
– navedbo o nepravočasno prispelih ponudbah,
– navedbo o nepopolnih ponudbah,
– navedbo o popolnih ponudbah,
– naziv ponudnika,
– ponujeno višino stroška za izvedbo predmeta koncesije,
– morebitne pripombe pooblaščenih predstavnikov,
– podpise članov strokovne komisije,
– podpise pooblaščenih predstavnikov,
– čas zaključka postopka odpiranja ponudb.
Zapisniku morajo biti priložena pooblastila ponudnikov.
30. člen
Zapisnik podpišejo člani strokovne komisije in pooblaščeni predstavniki.
Če pooblaščeni predstavnik odkloni podpis zapisnika, se to navede v zapisniku skupaj z razlogom, zakaj je odklonil podpis.
31. člen
Zapisnik se mora poslati ponudnikom v treh dneh od odpiranja ponudb. Po končanem odpiranju ponudb lahko pooblaščeni predstavniki dobijo kopijo zapisnika, kar potrdijo s svojim podpisom.
32. člen
Strokovna komisija izdela pisno poročilo o vseh obravnavanih ponudbah, ki mora vsebovati zlasti:
– ime in naslov koncedenta,
– predmet koncesije in vrednost za njegovo izvedbo,
– ime ponudnika z navedbo razloga za izločitev,
– ime ponudnika z navedbo razloga za izbor.
33. člen
Strokovna komisija pošlje poročilo iz prejšnjega člena tega odloka skupaj z ostalim gradivom organu iz 27. člena tega odloka za določitev koncesionarja.
34. člen
Če na javni razpis ne prispe nobena ponudba, ali če ponudnik ne izpolnjuje pogojev iz javnega razpisa, se javni razpis ponavlja do izbire koncesionarja.
Do izbire koncesionarja opravlja javno službo dosedanji izvajalec na podlagi pogodbe.
Strokovna komisija pošlje poročilo iz prejšnjega člena tega odloka skupaj z ostalim gradivom organu Mestne uprave MOL, pristojnemu za gospodarske javne službe, za določitev koncesionarja.
Sklenitev koncesijske pogodbe
35. člen
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe
36. člen
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 20 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije), z možnostjo podaljšanja koncesijske pogodbe za polovično dobo sklenjene pogodbe.
(2) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
Pristojni organ za izvajanje koncesije
37. člen
Organ občin, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
Nadzor nad zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor
38. člen
(1) Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni in finančni nadzor urejajo odloki o načinu izvajanja gospodarske javne službe in koncesijski akt.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Izvajanje nadzora
39. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent na podlagi sprejetih splošnih zahtev in standardov vzdrževanja javne razsvetljave. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze), v kataster gospodarske javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in utemeljiti razloge nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Koncesionarjeva poročila
40. člen
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije.
(2) Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati za preteklo leto letno poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le- teh,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
Nadzorni ukrepi
41. člen
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Obveščanje o kapitalskih spremembah
42. člen
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo.
XI. PRENOS KONCESIJE
Oblika
43. člen
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Načini prenehanja koncesijskega razmerja
44. člen
(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
(2) Zaradi enotnosti koncesijskega razmerja lahko to preneha zgolj za vse gospodarske javne službe, ki so predmet koncesije hkrati.
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKE POGODBE
45. ČLEN
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
Potek roka koncesije
46. člen
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
Razdrtje koncesijske pogodbe
47. člen
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi v nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
Odstop od koncesijske pogodbe
48. člen
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
Sporazumna razveza
49. člen
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
XIV. PRENEHANJE KONCESIONARJA
50. člen
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih), ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo, ali od koncesijske pogodbe odstopi.
XV. ODVZEM KONCESIJE
51. člen
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesioniranih gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarske javne službe ali kot koncesionirane gospodarske javne službe.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
Odkup koncesije
52. člen
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarske javne službe možno učinkoviteje opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti mestni svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
XVI. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
Višja sila
53. člen
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane gospodarske javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) Neposredno škodo, ki je bila povzročena tretjim osebam kot posledica višje sile s strani objektov, kateri so predmet koncesije, po predloženi dokumentaciji krije koncedent.
Spremenjene okoliščine
54. člen
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja, in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe pogodbena tveganja nepravično prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XVII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Uporaba prava
55. člen
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže
56. člen
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, če to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Objava javnega razpisa
57. člen
Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Pričetek veljavnosti odloka
58. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3903-1/2004-7
Ljubljana, dne 14. novembra 2005
Županja
Mestne občine Ljubljana
Danica Simšič l.r.
