Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. novembra 2005.

V Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo) se v prvem odstavku 18. člena v oklepaju za besedo »zakona« doda vejica in besedilo »kadar se opravljajo osebam, ki niso davčni zavezanci«, za zaklepajem pa se črta vejica in besedilo »kadar se opravljajo osebam, ki niso davčni zavezanci«.

V prvem odstavku 37. člena se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo »če ni s tem zakonom drugače določeno.«.

Za 46. členom se doda 46.a člen, ki se glasi:

(1) Ne glede na drugi odstavek 46. člena tega zakona imajo pravico do pavšalnega nadomestila tudi davčni zavezanci iz petega odstavka 46. člena tega zakona, ki pod pogoji iz 31.a člena tega zakona dobavijo kmetijske in gozdarske pridelke davčnim zavezancem v drugo državo članico ali pravnim osebam, ki niso zavezanci za DDV, ali ki opravijo kmetijske oziroma gozdarske storitve davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV v drugi državi članici.
(2) Davčni zavezanci-kupci blaga oziroma naročniki storitev iz prejšnjega odstavka morajo plačilu za blago oziroma storitev prišteti znesek pavšalnega nadomestila v višini 4% od odkupne vrednosti.
(3) Davčni zavezanci iz prejšnjega odstavka imajo pravico do vračila pavšalnega nadomestila, ki so ga plačali imetniku dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, pri čemer se za priznavanje pravice do vračila pavšalnega nadomestila smiselno upošteva 54. člen tega zakona.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi izvajanje tega člena.«.

Za 52.n členom se dodajo podnaslov in členi 52.o do 52.v, ki se glasijo:

(1) Davčni zavezanec, ki v zadnjih 12 mesecih ni presegel 50.000.000 tolarjev obdavčenega prometa, brez DDV, in ni verjetno, da bo ta znesek presegel v naslednjih 12 mesecih, sme obračunavati in plačevati DDV na podlagi prejetih plačil za opravljene dobave blaga in storitev (v nadaljevanju: posebna ureditev po plačani realizaciji) v skladu s tem podpoglavjem na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
(2) V znesek iz prejšnjega odstavka se ne všteva prodaja osnovnih sredstev.
(3) Pri povezanih osebah se, za namene tega podpoglavja, kot znesek iz prvega odstavka tega člena šteje znesek, ki ga vse povezane osebe dosežejo skupaj. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih ali fizičnih oseb.
(4) Ne glede na 19. člen tega zakona nastane obveznost obračuna DDV za davčnega zavezanca, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, na dan, ko prejme plačilo.
(5) Ne glede na 40. člen tega zakona nastane pravica do odbitka vstopnega DDV za davčnega zavezanca, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, na dan, ko izvrši plačilo.

(1) Iz obračunavanja DDV po posebni ureditvi po plačani realizaciji so izključene naslednje transakcije: uvoz in izvoz blaga, pridobitve blaga znotraj Skupnosti in dobave blaga znotraj Skupnosti.
(2) Posebna ureditev po plačani realizaciji se ne uporablja pri:
– pogodbah o finančnem najemu (lizing), pri katerem je opravljen prenos lastninske pravice s plačilom zadnjega obroka;
– pogodbah o prodaji oziroma nakupu blaga s pridržkom lastninske pravice;
– transakcijah na podlagi kreditne ali posojilne pogodbe;
– prometu blaga oziroma storitev, kjer je izdan račun z obračunanim DDV, in zneska, izkazanega na računu, ni treba plačati v obdobju, ki presega 6 mesecev od datuma izdaje računa;
– prometu blaga oziroma storitev, v zvezi s katerim je račun izdan, preden je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena.

(1) Davčni zavezanec iz prvega odstavka 52.o člena tega zakona sme začeti uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji na prvi dan katerega koli svojega davčnega obdobja, če:
– je predložil vse obračune DDV, ki jih je bil dolžan predložiti, in je plačal vse zapadle obveznosti iz naslova DDV;
– pred prehodom na posebno ureditev po plačani realizaciji ni bil pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja ali bil kaznovan za hujši prekršek v zvezi z DDV;
– v obdobju 12 mesecev pred prehodom na posebno ureditev po plačani realizaciji ni uporabljal te posebne ureditve;
– v svojem knjigovodstvu zagotovi izpolnjevanje pogojev za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji;
– vsaj 15 dni pred začetkom uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji obvesti pristojni davčni urad o davčnem obdobju, v katerem bo začel uporabljati to posebno ureditev.
(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki začne uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji, mora v svojem knjigovodstvu ločeno izkazati kakršna koli plačila, ki jih prejme ali izvrši v zvezi s transakcijami, od katerih mora ugotoviti svojo davčno obveznost na podlagi izdanih in prejetih računov.
(3) Davčni zavezanec, ki predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV, sme uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji od dneva identifikacije za namene DDV, če:
– ni verjetno, da bo v naslednjih 12 mesecih presegel znesek, določen v 52.o členu tega zakona,
– pristojni davčni urad obvesti o uporabi posebne ureditve po plačani realizaciji ob predložitvi zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.
(4) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki začne uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji, ne sme obračunati DDV od plačil, ki jih prejme za dobave blaga oziroma storitve, ki jih je opravil pred identifikacijo za namene DDV, ali uveljavljati odbitka vstopnega DDV za plačila, ki jih izvrši v zvezi z dobavo blaga in storitev, ki so mu bile opravljene pred identifikacijo za namene DDV.
(5) Posebna ureditev po plačani realizaciji se ne sme uporabiti retroaktivno.
(6) Če davčni organ iz obvestila davčnega zavezanca ali drugih podatkov, ki so mu na razpolago, ugotovi, da obstaja sum zlorabe posebne ureditve po plačani realizaciji, ali če mora preveriti točnost in popolnost podatkov v obvestilu, lahko davčnemu zavezancu začasno, največ pa za 2 meseca, prepove uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe davčnega organa.
(7) Davčni organ mora v roku iz prejšnjega odstavka izdati odločbo, s katero prepove uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji, če ugotovi, da je davčni zavezanec želel uporabiti to posebno ureditev zaradi izognitve davku, ali če ugotovi, da predpisani pogoji za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji niso bili izpolnjeni. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe davčnega organa.

(1) Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za začetek uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji, lahko začne uporabljati to ureditev ne prej kot prvi dan svojega naslednjega davčnega obdobja, ki sledi mesecu priglasitve.
(2) Davčni zavezanec lahko uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji do zadnjega dne tistega davčnega obdobja, v katerem vrednost obdavčenih dobav v zadnjih 12 mesecih preseže 50.000.000 tolarjev, brez DDV.
(3) Davčni zavezanec lahko preneha uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji zadnji dan katerega koli svojega davčnega obdobja, če obvesti pristojni davčni urad o davčnem obdobju, v katerem bo prenehal uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji.
(4) Davčni zavezanec, ki preneha uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, mora v obračunu DDV, ki ga predloži za davčno obdobje, v katerem preneha uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji, izkazati celoten znesek DDV, ki bi ga bil dolžan plačati v obdobju uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji, če ne bi uporabljal te posebne ureditve, zmanjšan za celoten znesek DDV, ki ga je obračunal in plačal v skladu s posebno ureditvijo po plačani realizaciji, in za znesek vstopnega DDV.

(1) Davčnemu zavezancu preneha pravica do uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji, če:
– je bil med uporabo te ureditve obsojen storitve kaznivega dejanja ali kaznovan za hujši prekršek v zvezi z DDV,
– je uveljavljal odbitek vstopnega DDV, kot da ne bi uporabljal posebne ureditve po plačani realizaciji,
– davčni organ utemeljeno sumi, da je davčni zavezanec zlorabil posebno ureditev po plačani realizaciji.
(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka mora v obračunu DDV, ki ga predloži za davčno obdobje, v katerem mu je prenehala pravica do uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji, izkazati celoten znesek DDV, ki bi ga bil dolžan plačati v obdobju uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji, če ne bi uporabljal te posebne ureditve, zmanjšan za celoten znesek DDV, ki ga je obračunal in plačal v skladu s posebno ureditvijo po plačani realizaciji, in znesek vstopnega DDV.

(1) Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, mora v roku iz prvega odstavka 57. člena tega zakona hraniti račune, ki jih je plačal drugim davčnim zavezancem, in dokazila o opravljenih plačilih.
(2) Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, mora davčnemu organu poročati o vseh izdanih računih, ki niso plačani do 31. decembra tekočega leta. Popis računov mora davčni zavezanec predložiti pristojnemu davčnemu uradu najpozneje do 31. januarja naslednjega leta.

Minister, pristojen za finance, podrobneje določi izvajanje tega podpoglavja in določi način izvajanja te posebne ureditve za posebne transakcije.«.

Tretji odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena, ki obračunava in plačuje DDV v skladu s tem zakonom, mora pristojnemu davčnemu uradu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.«.
Za tretjim odstavkom se dodata četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki mora v skladu s tem zakonom obračunavati in plačevati DDV od pridobitve blaga znotraj Skupnosti, mora pristojnemu davčnemu uradu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.
(5) Vsebino in obliko zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV predpiše minister, pristojen za finance.«.

Za 59. členom se doda 59.a člen, ki se glasi:

(1) O prenehanju identifikacije za namene DDV davčni organ odloči po prejemu zahtevka davčnega zavezanca za prenehanje identifikacije za namene DDV oziroma po uradni dolžnosti, če ugotovi, da ne obstajajo več razlogi za identifikacijo za namene DDV.
(2) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi izvajanje tega člena.«.

V prvem odstavku 61. člena se besedilo »pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik« nadomesti z besedilom »pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost«.
V prvem odstavku se za 8. točko doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. davčnemu organu ne poroča o izdanih in neplačanih računih oziroma popisa računov ne predloži v zahtevanem roku (drugi odstavek 52.u člena);«.
Dosedanja 9. in 10. točka postaneta 10. in 11. točka.
V dosedanji 11. točki, ki postane 12. točka, se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi »(tretji in četrti odstavek 58. člena)«.

V prvem odstavku 62. člena se besedilo »pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik« nadomesti z besedilom »pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost«.
V prvem odstavku se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. DDV ne obračuna takrat, ko nastane obveznost v skladu z 19., 19.a oziroma 52.o členom tega zakona;«.
V 5. točki se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi »(36., 37., 52.s in 52.t člen);«.
V 7. točki se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi »(40., 40.a, 41., 42., 43. člen in peti odstavek 52.o člena);«.
Za 8. točko se dodajo nova 9., 10. in 11. točka, ki se glasijo:
»9. zato, da bi neupravičeno začel uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji, davčnemu organu predloži napačne ali nepopolne podatke o izpolnjevanju pogojev iz 52.r člena;
10. kljub temu, da ne izpolnjuje pogojev za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji, obračunava DDV na podlagi prejetih plačil (52.o člen);
11. začne uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji pred začetkom davčnega obdobja, ki ga je navedel v obvestilu davčnemu organu, oziroma uporablja omenjeno ureditev tudi potem, ko ne izpolnjuje več pogojev za njeno uporabo (52.s člen);«.
Dosedanja 9. do 20. točka postanejo 12. do 23. točka.
V dosedanji 21. točki, ki postane 24. točka, se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi »(52.u, 57. člen)«.

Davčni zavezanec iz 52.o člena tega zakona, ki želi začeti uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji 1. januarja 2006, o tem obvesti pristojni davčni urad do 15. decembra 2005.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2006, razen 9. člena tega zakona, ki se uporablja od dneva uveljavitve tega zakona dalje.