Na podlagi 5. in 7. člena v zvezi s sedmo alineo 28. člena in drugo alineo 35. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa naloge v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem namakalnih in osuševalnih sistemov kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: hidromelioracijski sistemi), območja, na katerih se izvajajo te naloge, pogoje, programe upravljanja in vzdrževanja ter vire financiranja za izvajanje teh nalog.
(2) Ta uredba se ne uporablja za male namakalne sisteme.

Naloge v zvezi z upravljanjem hidromelioracijskih sistemov so zlasti:
– priprava navodil za delovanje sistemov, programov in finančnih načrtov,
– priprava vsakoletnega predloga za višino stroškov na hektar za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na hidromelioracijskih sistemih,
– izvajanje kontrole nad delovanjem hidromelioracijskih sistemov,
– posredovanje podatkov za ažuriranje podatkov katastra hidromelioracijskih sistemov in naprav,
– priprava analiz in poročil,
– sodelovanje pri ustanavljanju melioracijskih skupnosti,
– zbiranje sredstev lastnikov melioriranih zemljišč za redno delovanje namakalnega sistema ter poravnavanje fiksnih obratovalnih stroškov,
– sodelovanje z melioracijskimi skupnostmi in drugimi subjekti,
– izdelava tehničnih podlag in priprava projektne dokumentacije za izvedbo sanacij melioracijskih sistemov,
– druga dela v skladu s potrjenim letnim programom iz 6. člena te uredbe.

(1) Naloge v zvezi z rednim delovanjem in vzdrževanjem hidromelioracijskih sistemov so zlasti:
– košnja trave na brežinah melioracijskih jarkov,
– posek zarasti na brežinah melioracijskih jarkov,
– popravilo obstoječih poljskih poti z navozom gramoza in utrditvijo,
– čiščenje cevnih prepustov z odvozom materiala na deponijo,
– izpiranje drenaž,
– ročno čiščenje izlivke in brežin jarka ob njej ter zamenjava poškodovanih izlivk,
– čiščenje jarkov – zakoličenje in določitev nivelete jarkov, strojni izkop, odvoz v mikrodepresije na melioracijskem območju,
– izravnava mikrodepresij delno z dovozom materiala in delno s površinskim planiranjem z buldožerjem,
– celotna izdelava uničene drenažne mreže z vgraditvijo hidravličnega filtra nad dreni,
– podrahljanje – krtičenje površin,
– pregledi in redno vzdrževanje črpališča, vozlišč, odvzemnih jaškov, blatnikov in zračnikov,
– pregledi zasunov in hidrantov,
– popravilo pokrovov,
– vzdrževanje odprtih cevovodov (mostovi),
– polnjenje in odzračevanje cevovoda,
– praznjenje namakalnega sistema – konzerviranje črpališča,
– odstranjevanje mulja iz usedalnikov in filtrov,
– meritve katodne zaščite,
– vzdrževanje električne opreme črpališča,
– vzdrževanje trafopostaj in visokonapetostnega voda,
– zimska zaščita črpalk in elektroomar,
– druga dela v skladu s potrjenim letnim programom upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskega sistema.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka se morajo na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave, varstva okolja in upravljanja z vodami poseben pravni status (v nadaljnjem besedilu: varstvena, varovana, zavarovana in ogrožena območja) izvajati v skladu s predpisanimi pravili ravnanja.

Naloge iz 2. in 3. člena te uredbe se opravljajo za posamezne hidromelioracijske sisteme, za strnjena območja ali več območij hidromelioracijskih sistemov na podlagi razpisov ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

Naloge iz 2. in 3. člena te uredbe lahko izvaja pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki omogočajo izvajanje nalog iz te uredbe; imeti mora zaposleno vsaj eno visokošolsko izobraženo osebo iz gradbene ali kmetijske stroke, ki je usposobljena za koordinacijo nalog iz 2. in 3. člena te uredbe, in razpolagati z ustreznim voznim parkom in gradbeno opremo, ki omogoča izvajanje nalog iz 3. člena te uredbe.

(1) Naloge iz 2. in 3. člena te uredbe se izvajajo v skladu z letnim programom upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskega sistema.
(2) Program iz prejšnjega odstavka, ki ga v soglasju z melioracijsko skupnostjo pripravi upravljavec melioracijskega sistema, potrdi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Če se programi nanašajo na varstvena, varovana in zavarovana območja ter na ogrožena območja, programe potrdi tudi ministrstvo, pristojno za okolje.
(3) Letni program upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskega sistema mora vsebovati zlasti:
– način opravljanja nalog iz 2. in 3. člena te uredbe,
– obratovalne pogoje ter morebitna naložbena dela in
– potrebno letno višino finančnih sredstev.

(1) Upravljavec namakalnega sistema mora za namakalni sistem pripraviti urnik namakanja in pogoje koriščenja. Urnik namakanja mora upoštevati hidravlične lastnosti namakalnega sistema, talne lastnosti površin v namakalnem sistemu, stanje vodnih teles, varstvena, varovana, zavarovana in ogrožena območja ter velikost površine, ki jo uporablja posamezen član melioracijske skupnosti.
(2) Urnik namakanja in pogoje koriščenja namakalnega sistema mora upravljavec uskladiti z melioracijsko skupnostjo. Če se upravljavec namakalnega sistema in melioracijska skupnost ne sporazumeta o urniku namakanja ter pogojih koriščenja in bi zaradi tega lahko prišlo do motenj v obratovanju namakalnega sistema, o urniku in pogojih obratovanja odloči ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

(1) Vzdrževalec in upravljavec hidromelioracijskega sistema morata ob zaključku rastne sezone, najpozneje pa do konca meseca novembra v tekočem koledarskem letu, pripraviti letno poročilo o upravljanju in vzdrževanju. Letno poročilo o upravljanju in vzdrževanju potrdi melioracijska skupnost.
(2) Če vzdrževalna dela opravlja melioracijska skupnost sama, mora za vzdrževalna dela ob zaključku rastne sezone, najpozneje pa do konca meseca novembra v tekočem koledarskem letu, pripraviti poročilo o vzdrževanju. To poročilo potrdi upravljavec hidromelioracijskega sistema.
(3) Upravljavec hidromelioracijskega sistema mora letno poročilo o upravljanju in vzdrževanju s potrditvijo melioracijske skupnosti najpozneje do konca meseca decembra v tekočem koledarskem letu poslati ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo.

Naloge iz 2. in 3. člena te uredbe se izvajajo zlasti na naslednjih infrastrukturnih objektih:
– infrastrukturni objekti (poti in premostitve) v hidromelioracijskem sistemu, vezani na njegovo delovanje,
– odvzemni objekti, kot so črpališče na vodnem viru, vodnjak ali objekt za odvzem vode iz akumulacije,
– vodohrani in črpališča,
– primarno dovodno omrežje, to je omrežje s pripadajočo opremo za dovod vode od vodnega vira do hidromelioracijskega sistema, vključno s hidrantom,
– sekundarno dovodno omrežje, to je omrežje s pripadajočo opremo za dovod vode od primarnega dovodnega omrežja do roba hidromelioracijskega sistema oziroma do posamezne parcele, vključno s hidrantom,
– mreža odprtih drenažnih jarkov, ki so namenjeni zbiranju vode in osuševanju kmetijskih zemljišč, razen vodotokov, ki služijo kot glavni odvodniki,
– mreža podzemnih cevnih drenaž,
– druga namakalna struktura, vključena v namakalni razvod do hidranta na parceli.

(1) Storitve upravljanja po tej uredbi so dostopne vsem lastnikom oziroma zakupnikom kmetijskih zemljišč, ki ležijo znotraj hidromelioracijskih sistemov, pod enakimi pogoji.
(2) Uporaba storitev po tej uredbi je obvezna za vse lastnike oziroma zakupnike kmetijskih zemljišč, ki ležijo znotraj hidromelioracijskih sistemov.

(1) Sredstva za izvajanje nalog iz 2. člena te uredbe se zagotavljajo v okviru proračuna Republike Slovenije s proračunske postavke 1494 – Hidromelioracije kmetijskih zemljišč.
(2) Sredstva za izvajanje nalog iz 3. člena te uredbe zagotavljajo lastniki oziroma zakupniki kmetijskih zemljišč v sorazmerju s površino melioriranih zemljišč. Ta sredstva se vplačujejo v proračun Republike Slovenije na proračunsko postavko 8227 – Vzdrževanje melioracijskih sistemov in se namensko porabijo za izvajanje nalog iz 3. člena te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.