Na podlagi 5., 6., 12., 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 18. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) ter na predlog Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine – enota Ljubljana je Občinski svet Občine Cerknica na svoji 16. redni seji dne 10. 11. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Goričice – Hiša Goričice 8 (EŠD 9626).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških in arhitekturnih lastnosti poseben pomen za širše lokalno območje Občine Cerknica. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Kmečka hiša pri Češnjevcu stoji na južnem robu majhnega zaselka Goričice. Od nekdanje domačije, ki so jo sestavljali še kašča, toplar in hlev s senikom, se je ohranila le zidana stanovanjska hiša s podolžno obokano vežo s črno kuhinjo z ognjiščem, »hišo« s tramovnim stropom z letnico 1721, obokano kamro in majhno kaščo nad kletjo ter z bogatim hišnim inventarjem. Hiša predstavlja značilno, tradicionalno in dobro ohranjeno ljudsko arhitekturo notranjske regije, v kateri se svojevrstno prepletajo alpski in primorski vplivi. Z bogato notranjo opremo predstavlja edinstven muzej, ohranjen in situ in enega kvalitetnejših ohranjenih kmečkih objektov v slovenskem prostoru.

Spomenik obsega severni del parcele številka *5, k.o. Lipsenj.
Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Meje vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških in arhitekturnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– ohranjanje funkcije, gabaritov, primarnih tlorisnih razporedov, izvirne gradbene substance ter značilne opreme,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v vplivni prostor ohranjanju ter varovanju vedut na objekt.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, etnološke in arhitekturne vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.