Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kuzma (Uradni list RS, št. 50/96), 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 35/97, 47/97, 73/98, 31/00, 33/00, 24/01), in 15. člena Statuta Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 21/99, 12/01, 72/02, 90/02 in 113/03) je Občinski svet Občine Kuzma na 18. redni seji dne 25. 11. 2005 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih
in padavinskih voda v Občini Kuzma
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa pogoje in način odvodnjavanja odpadnih in padavinskih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, kateri služijo za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih, za odvajanje padavinskih voda iz naselij, katera bodo priključena na kanalizacijsko omrežje in obveznosti in pravice upravljavca in uporabnikov teh objektov in naprav.
2. člen
Gospodarska javna služba iz l. člena tega odloka obsega:
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,
3. odvajanje padavinskih voda v meteorno in javno kanalizacijo,
4. odvajanje industrijskih odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije,
5. čiščenje komunalnih odpadnih voda.
3. člen
Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična in pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in /ali/ padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.
Občina v svojih planih določa območja, na katerih je zgrajena ali pa je predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja.
II. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH VODA, NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE TER ODVAJANJE PADAVINSKIH VODA
4. člen
Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, se štejejo kanalski priključki, priključni jaški ter kanalska mreža od objekta uporabnika, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljišču.
5. člen
Gospodarsko javno službo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda občina na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije, zagotavlja v javnem podjetju, režijskem obratu ali s podelitvijo koncesije (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
6. člen
Upravljavec mora vsako leto najkasneje do 31. januarja za tekoče leto predložiti občinski upravi, finančno ovrednoten plan rednega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav iz 7. člena tega odloka ter elemente za oblikovanje cen storitev.
Javne dobrine
7. člen
Objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda v meteorno kanalizacijo so objekti skupne komunalne rabe.
Novozgrajeni objekti in naprave za odvajanje odpadnih voda morajo biti praviloma zgrajeni v ločenem sistemu odvajanja voda.
Lastnik objektov in naprav iz tega člena sklene z izvajalcem javne službe pogodbo o prenosu v kateri se določijo medsebojna razmerja med lastnikom in izvajalcem.
8. člen
Nepremičnine, ki služijo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda po določbah tega poglavja, so javno dobro. O ustanovitvi oziroma prenehanju javnega dobra odloča občinski svet občine.
9. člen
Objekte in naprave za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda lahko pod enakimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji uporablja vsakdo.
Uporaba objektov in naprav iz 7. člena tega odloka je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
Po izgradnji novega javnega kanalizacijskega omrežja, so se uporabniki dolžni v roku enega leta priključiti na javno kanalizacijo in opustiti greznico kot začasen objekt za čiščenje odpadnih voda.
10. člen
Upravljavec vodi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 7. člena tega odloka ter register kanalskih priključkov.
11. člen
Naprave in objekti uporabnika so:
– priključni kanal od hišne kanalizacije do vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo,
– začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda, za čas do priključitve na javno kanalizacijo,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu.
Objekti in naprave iz tega člena so v lasti in upravljanju uporabnika.
Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.
Priključitev na kanalizacijsko omrežje
12. člen
Uporabnik pridobi priključek na javno kanalizacijsko omrežje na podlagi prijave ter predložene ustrezne tehnične dokumentacije (lokacijska dokumentacija, projekt hišne kanalizacije in situacijski načrt priključnega mesta).
Če je prijava popolna in če uporabnik izpolni vse zahtevane pogoje, je upravljavec dolžan izdati soglasje za kanalizacijski priključek v 30 dneh.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljalec uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bo priključitev možna v roku tridesetih dni.
Uporabnik, ki je pristopil k sofinanciranju izgradnje kanalizacije in ki izpolnjuje svoje obveznosti po pogodbi o sofinanciranju kanalizacijskega sistema, dobi priključek v skladu s projekti (do dvorišča, parcele). Uporabnik v lastni režiji in na svoje stroške izvede hišni priklop na kanalizacijsko omrežje.
Za lastniško in najemno stanovanje v stanovanjskem bloku se prav tako plačuje priklop oziroma sofinanciranje pri izgradnji kanalizacijskega sistema kot vsa druga gospodinjstva v naselju, če ni drugače določeno.
13. člen
Priključek na javno kanalizacijsko omrežje izvede upravljavec, oziroma ob soglasju in pod nadzorom upravljalca uporabnik. Mesto priključka določi upravljavec. Upravljavec izvede priključek, ko uporabnik izpolni pogoje, ki so določeni v soglasju za priključek. O opravljeni priključitvi izda upravljavec ustrezno potrdilo. Upravljavec na stroške uporabnika izdela izvedbeni načrt pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja.
14. člen
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključnega objekta. Priključek na javno kanalizacijo odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
Pravice in obveznosti upravljavca in uporabnikov
15. člen
Če uporabnik priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca in priključek ni strokovno izveden, upravljavec lahko priključek izvede na stroške uporabnika, tako da je ta usklajen z določbami tega odloka.
16. člen
Upravljavec javne kanalizacije ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na to, kdo je lastnik ali upravljavec objektov oziroma zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti in naprave.
Upravljavec mora po opravljenem delu vzpostaviti na zemljišču prejšnje stanje in povrniti lastniku nepremičnine dejansko nastalo škodo.
17. člen
Vsakdo, ki povzroči škodo na kanalizacijskih objektih in napravah ali ki povzroči škodo s škodljivimi odplakami, je dolžan to škodo povrniti.
Odvajanje odpadnih industrijskih voda v javno kanalizacijsko omrežje
18. člen
Industrijskih odpadnih voda ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijsko omrežje brez predhodnega čiščenja, oziroma brez soglasja upravljavca.
Upravljavec mora najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah na stroške uporabnika po pooblaščeni organizaciji zagotoviti analizo odpadne vode, izdelano v skladu z veljavno zakonodajo. Upravljavec lahko odredi tudi pogostejše analize. V primeru, da te analize pokažejo neustreznost odpadnih voda, nosi njihove stroške uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.
19. člen
Izvajalec gradbenih del mora preprečiti odtekanje vode z gradbiščnih površin v javno kanalizacijo, da se prepreči odplavlanje gradbenega materiala oziroma drugega materiala.
Če pride pri tem do ogrožanja javne kanalizacije, mora izvajalec gradbenih del obvestiti upravljalca. Izvajalec je dolžan povrniti stroške popravila javne kanalizacije.
III. ODVAJANJE ODPADNIH KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
20. člen
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave). Lastni objekti za čiščenje odplak imajo na območjih, predvidenih s planom občine (3. člen tega odloka) lahko le začasen značaj.
Za gradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno upravno dovoljenje oziroma s strani občinske uprave ustrezno lokacijsko informacijo.
21. člen
Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico, speljati jih je treba v meteorno kanalizacijo, kjer ta obstaja.
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak. Praznjenje objektov se opravlja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno.
Pooblaščena organizacija vodi register objektov za čiščenje odplak.
Za končno dispozicijo vsebine objektov za čiščenje odplak si mora izvajalec oziroma lastnik pridobiti dovoljenje pristojnega organa, razen če se vsebino objektov za čiščenje odplak prazni na komunalno čistilno napravo. V tem primeru se postopek določi s pravilnikom za delovanje čistilne naprave.
22. člen
Odpadne vode se v nobenem primeru ne smejo odvajati na območje varstvenih pasov vodnih virov.
23. člen
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko pri hlevih na izplakovanje. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico oziroma kako drugače onesnaževati okolja.
IV. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
24. člen
Viri financiranja javne službe so:
– kanalščina,
– cena čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– priključnine,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih voda.
25. člen
Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir.
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javnega kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih komunalnih voda.
26. člen
Višino kanalščine in cene čiščenja odpadnih voda na predlog upravljalca in v skladu z veljavnimi predpisi potrjuje občinski svet. Upravljavec mora v predlogu za potrditev cene predložiti posamezne elemente cene.
Kanalščina vsebuje pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v kanalizacijsko omrežje, stroške enostavne in razširjene reprodukcije. Količina odvedene odpadne vode se meri po stanju vodomera in sicer v m3 porabljene vode. V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari oziroma ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se kanalščina obračuna pavšalno na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
Občinski svet na predlog upravljavca lahko določi drug način plačevanja kanalščine. V nekaterih primerih lahko sklene izvajalec javne službe z uporabnikom posebno pogodbo v skladu s tarifnim pravilnikom.
Ceno čiščenja odpadnih voda v čistilnih napravah se določi na podlagi količine odpadne vode, cene za enoto za enoto in faktorja onesnaženosti.
27. člen
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje plača uporabnik priključnino, ki predstavlja povračilo dela stroškov za obnovo in širitev kanalizacijskega sistema. Višino priključnine na predlog upravljalca potrdi občinski svet.
Priključnino plača uporabnik objekta, kateri ni sofinaciral izgradnje kanalizacijskega omrežja ter čistilnih naprav na območju občine.
28. člen
Občinski svet lahko z odloki določi obveznost plačevanja taks, ki se uporabljajo namensko za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. V odloku, s katerim se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina takse.
29. člen
Stanje na vodomeru, ki je podlaga za obračun kanalščine in cene za čiščenje odpadnih voda, odčituje pooblaščeni delavec upravljavca, ki se mora ob vstopu v objekt izkazati s pisnim pooblastilom.
30. člen
Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in strošek čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljavca. Če uporabnik meni, da obračun ni pravilen, lahko v osmih dneh od prejetja računa vloži pismeni ugovor na upravljalca kanalizacije.
Če je v objektu več uporabnikov se račun za porabljeno vodo izstavi upravniku objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi hišnemu svetu ali drugemu ustreznemu skupnemu organu lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne uporabnike.
31. člen
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, toplovodnega, plinovodnega, telekomunikacijskega omrežja ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave in omrežje nepoškodovano.
V. KAZENSKE DOLOČBE
32. člen
Z denarno kaznijo od 30.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, fizična oseba ali samostojni podjetnik:
– če ravna v nasprotju z 9., 12., 13., 18. členom tega odloka,
– če ne vodi katastra kanalizacijskega omrežja,
– če ne gospodari z objekti in napravami iz 11. člena tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje,
– če odjavi ali dovoli odjavo priključka v nasprotju z določili 14. člena tega odloka,
– če priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca,
– če neupravičeno ne dopusti upravljavcu dostop do kanalizacijskih objektov in naprav za potrebe vzdrževanja, meritev in snemanj,
– če odvaja industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo brez ali v nasprotju s soglasjem upravljavca,
– če ne zgradi lastnega objekta za čiščenje odpadnih voda v skladu z določili 20., 21. in 22. člena tega odloka,
– če odvaja odpadne vode v izvirne in talne vode,
– če nima urejenega zbiranja odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov v skladu s 23. členom tega odloka,
– če ne plačuje stroškov čiščenja odpadnih voda oziroma kanalščine.
Z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 30.000 tolarjev se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
VI. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
33. člen
Za natančnejše določbe o izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda sprejme upravljavec ustrezne pravilnike. Pravilniki začnejo veljati, ko nanje da soglasje občinski svet občine.
34. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo komunalna nadzorna služba in pristojne inšpekcijske službe.
35. člen
Občinski svet sprejme v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka sklep, s katerim določi nepremičnine, ki so namenjene oskrbi s pitno vodo, ki imajo značaj javnega dobra.
36. člen
Določilo 10. člena se do vzpostavitve katastra komunalnih naprav uporablja le za objekte in naprave, zgrajene po uveljavitvi tega odloka. Vzpostavitev katastra komunalnih naprav mora biti izvedena v roku 5 let.
37. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-01/05-22-OS
Kuzma, dne 25. novembra 2005
Župan
Občine Kuzma
Jožef Škalič l.r.
