Na podlagi 19. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) in 23. člena ter v povezavi s 77. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) je Občinski svet Občine Trebnje na 20. redni seji dne 22. 11. 2005 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz Urbanistične zasnove Trebnje (Uradni list RS, št. 49/93) ter sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (SDL, št. 2/90, Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00, 7/02 in 59/04) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, (SDL, št. 19/86, 16/90, Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00, 7/02 in 59/04) sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Cviblje (v nadaljevanju: SDZN). Zazidalni načrt je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. ZN – 06/04.

Določbe tega odloka so dopolnjene z:
A. Tekstualnim delom:
1. Obrazložitev
2. Smernice za načrtovanje in mnenja nosilcev urejanja prostora
3. Ocena stroškov za izvedbo ZN
 
B. Grafičnim delom:
4. Izsek iz grafičnih prilog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine
5. Načrt parcel
6. Digitalni katastrski načrt z mejo območja urejanja
7. Geodetski načrt
8. Geodetski načrt z mejo območja urejanja
9. Situacija obstoječega stanja
10. Arhitektonsko zazidalna situacija iz sprejetega ZN
11. Zazidalna situacija – sprememba
12. Prerez terena A-A, B-B
13. Prometna situacija
14. Situacija komunalnih vodov in naprav iz sprejetega ZN
15. Situacija komunalnih vodov in naprav – sprememba
16. Situacija energetske in telekomunikacijske infrastrukture – sprememba
17. Načrt gradbenih parcel
18. Situacija zakoličbe
19. Ukrepi za obrambo in zaščito
 
C. Geološko-geotehničnim poročilom, Geoinženiring, d.o.o. Ljubljana, maj 2005.

Območje SDZN je velikosti 11.45 ha.
Obodna parcelacija poteka po naslednjih parcelah: 429/1 (cesta), 126/4 (cesta), 414 (cesta), 384/6, 402/1 (cesta), 384/2, 384/1, 385/3, 378/2, 378/1, 377, 371, 376, 402/1 (cesta), 404, 405/2, 407/3, 410/1, vse k.o. Trebnje, 1040/9, 1040/8, 1040/20, 1040/6, 1040/3, 1040/17, 1040/16, 1040/13, 1041/11, 1041/2, 1172 (pot), 1033/3, 1172 (pot), 1168/1 (cesta), 1167, 1036/1, 990/3, 990/2, 990/3, 990/2, 989/2, 989/1, 987/2, 987/1, 1160/3, 986, 950/8, 950/18, 950/13, 950/5, vse k.o. Medvedje selo.
Znotraj tega območja so naslednje parc. št.: 1041/2, 1041/6, 1041/7, 1041/8, 1041/9, 1041/10, 1041/11, 1041/12, 1041/13, 1041/14, 1037, 140/10, 140/11, 1040/12, 1040/12, 1040/13, 1040/14, 1040/15, 1040/16, 1040/17, 1040/18, 1040/19, 1040/3, 1040/6, 1040/20, 1040/21, 1040/22, 1040/8, 1040/9, 1039/8, 1039/7, 1039/6, 1039/&5, 1039/4, 1039/3, 1039/2, 1036/15, 1036/28, 1036/2, 1036/3, 1036/4, 1036/5, 1036/31, 1036/17, 1036/18, 1038/1, 1166/1, 1036/29, 1036/14, 1036/20, 1036/6, 1036/7, 1036/8, 1036/9, 1036/10, 1036/11, 1036/12, 1036/21, 1036/22, 1036/23, 1036/24, 1036/25, 1036/34, 1036/33, 1036/27, 1160/1, 1166/3, 950/7, 950/17, 950/11, 950/15, 950/16, 950/1, 950/4, 950/6, k.o. Medvedje selo, 410/1, 410/2, 410/3, 410/4, 407/4, 40773, 407/2, 411, 412, 413, 414, 415, 416/1, 416/2, 417, 418, 419, 420, 421, 422/2, 422/3,, 422/4, 422/6,, 422/7, 422/8, 422/9, 422/10, 422/1, 423, 424, 425/1, 425/2, 427, 429/2, 429/3, 429/1, 401, 392, 393/1, 393/2, 394, 395, 396, 397, 398, 391/6, 391/5, 391/4, 391/3, 391/2, 390/2, 390/3, 390/4, 390/5, 389, 388, 387, k.o. Trebnje.
Izven območja zazidalnega načrta poteka:
– Izvedba elektro omrežja od TP Pekel do meje območja SDZN.

Območje SDZN je razdeljeno na ureditvene enote (UE):
UE1 – območje obstoječe pozidave jugozahodno od Kidričeve ulice,
UE2 – območje obstoječe pozidave vzhodno od Klemenčičeve ulice,
UE3 – območje obstoječe pozidave med Kidričevo in Klemenčičevo ulico,
UE4 – območje nove pozidave zahodno od Kidričeve ulice,
UE5 – območje nove pozidave vzhodno od Kidričeve ulice,
UE6 – območje prometne in komunalno-energetske infrastrukture.

Vrste gradenj
V območju SDZN so dovoljene naslednje gradnje:
– gradnja novega objekta (tudi dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– redna vzdrževalna dela na objektih
– investicijska vzdrževalna dela na objektih,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta,
– sprememba rabe dela ali celotnega objekta,
– odstranitev objekta,
– nadomestna gradnja
– gradnja enostavnih objektov.

Vrste objektov
V območju SDZN, so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena – Uradni list, RS, št. 33/04):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica objekta se uporablja za bivanje):
– enostanovanjske stavbe,
– večstanovanjske stavbe;
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti):
– gostinske stavbe – točilnice, gostilne, restavracije …,
– upravne in pisarniške stavbe – banke, pošte, zavarovalnice …,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti – trgovske stavbe ...,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij – garažne stavbe,
– stavbe splošnega družbenega pomena – muzej, knjižnica, stavbe za izobraževanje, stavbe za zdravstvo …,
– druge nestanovanjske stavbe – stavbe za rejo živali, stavbe za spravilo pridelka – le v UE3 na parceli označeni s št. 18, 19, druge stavbe v vseh UE;
– gradbeni inženirski objekti:
– objekti transportne infrastrukture – lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste …,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – vodovodi, plinovodi, cevovod za odpadno vodo, hidranti, prenosna in distribucijska komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti – objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča …), trafo-postaje, plinske postaje, parkirišča …;
– enostavni objekti na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04), in sicer:
– pomožni objekti – objekti za lastne potrebe, ograje (medsosedske ograje, varovalne ograje, igriščna ograja, oporni zid, sajena živa meja), pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti – npr. objekt za odvodnjavanje ceste, pločnik, objekt javne razsvetljave, pomožni elektroenergetski objekti – npr. tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk, pomožni telekomunikacijski objekti – npr. antenski drog, pomožni komunalni objekti – npr. ekološki otok, mala tipska čistilna naprava …) in pomožni kmetijski objekti (le v UE3 na parceli označeni s št. 18 in 19).
– začasni objekti – začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi (npr. sezonski gostinski vrt, gostinski kiosk), začasni objekti namenjeni prireditvi (npr. oder z nadstreškom, tribuna za gledalce, prodajni kiosk),
– vadbeni objekti – vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem (npr. igrišče, trim steza …),
– spominska obeležja – spomenik, kip, spominska plošča, tehnični spomenik …,
– urbana oprema – npr. kolesarnica, javna telefonska govorilnica, klopi, koši …

Vrste ureditev
V območju SDZN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).

Vrste dejavnosti
Vse UE razen UE6
Območje SDZN, razen v UE6, je primarno namenjeno bivanju, poleg bivanja je dovoljeno opravljanje spremljajočih dejavnosti, ki soustvarjajo in so sestavni del funkcij stanovanjske soseske. Dejavnosti so povzete po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02). Dovoljene so naslednje dejavnosti:

– (D) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI:
–  22.22     Drugo tiskarstvo,
–  22.23     Knjigoveštvo,
–  22.25     Druge dejavnosti povezane s tiskarstvom;
 
–  (G) TRGOVINA:
–  50.102    Trgovina na drobno z motornimi vozili – le v UE3 na parceli s
             št. 26 in v UE5 na parceli s št. 79 in 81 ter v UE4 na parc.
             št. 51,
–  50.103    Posredništvo pri trgovini z motornimi vozili – le v UE3 na
             parceli s št. 26 in v UE5 na parceli s št. 78 in 79,
–  50.2      Vzdrževanje in popravila motornih vozil – le ob Klemenčičevi
             ulici, Kidričevi ulici ter ob javni poti JP 927 001,
–  50.302    Trgovina na drobno z rezervnimi deli in dodatno opremo za
             motorna vozila – le v UE3 na parceli s št. 26 in v UE5 na
             parceli s št. 79 in 81 ter v UE4 na parc. št. 51,
–  50.303    Posredništvo pri trgovini z rezervnimi deli in dodatno opremo
             za motorna vozila – le v UE3 na parceli s št. 25, 25a ter 26 in
             v UE4 na parceli št. 51 in v UE5 na parceli s št. 79 in 81,
–  50.402    Trgovina na drobno z motornimi kolesi, deli in opremo – le v
             UE3 na parceli s št. 25, 25a ter 26 in v UE4 na parceli št. 51
             in v UE5 na parceli s št. 79 in 81,
–  50.403    Posredništvo pri trgovini z motornimi kolesi, deli in opremo –
             le v UE3 na parceli s št. 25, 25a ter 26 in v UE4 na parceli
             št. 51 in v UE5 na parceli s št. 79 in 81,
– 50.404     Vzdrževanje in popravila motornih koles – le v UE3 na parceli s
             št. 25, 25a ter 26 in v UE4 na parceli št. 51 in v UE5 na
             parceli s št. 79 in 81,
–  51        Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili,
–  52        Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, popravila
             izdelkov široke uporabe;
 
–  (H) GOSTINSTVO:
–  55.100    Dejavnost hotelov in podobnih obratov – le ob Kidričevi ulici,
–  55.3      Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov – le ob Kidričevi
             ulici,
–  55.4      Točenje pijač – le ob Kidričevi ulici,
–  55.5      Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane – le ob Kidričevi
             ulici;
 
– (I) PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE:
–  63.3      Storitve potovalnih agencij in organizacij potovanj, s turizmom
             povezane dejavnosti,
–  64        Poštna in kurirska dejavnost;
 
–  (J) FINANČNO POSREDNIŠTVO:
–  65.12     Drugo denarno posredništvo,
–  65.2      Drugo finančno posredništvo,
–  67.13     Pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom;
 
–  (K) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE:
–  70        Poslovanje z nepremičninami,
–  71        Dajanje strojev in opreme brez upravljavcev v najem;
             izposojanje izdelkov široke porabe
–  72        Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem, povezane
             dejavnosti,
–  73        Raziskovanje in razvoj,
–  74        Druge poslovne dejavnosti;
 
–  (M) IZOBRAŽEVANJE:
–  80.101    Dejavnost vrtcev in predšolsko izobraževanje,
–  80.422    Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.;
 
–  (N) ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO:
–  85.13     Zobozdravstvena dejavnost,
–  85.14     Druge zdravstvene dejavnosti,
–  85.32     Socialno varstvo brez nastanitve;
 
–  (O)DRUGE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI:
–  91.       Dejavnost združenj, organizacij,
–  92.2      Radijska in televizijska dejavnost,
–  92.3      Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter druge razvedrilne
             dejavnosti,
–  92.51     Dejavnost knjižnic in arhivov,
–  92.623    Druge športne dejavnosti,
–  93.01     Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic,
–  93.02     Frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost,
–  93.04     Dejavnost salonov za nego telesa,
–  93.05     Druge osebne storitve;
 
–  (P) ZASEBNA GOSPODINJSTVA Z ZAPOSLENIM OSEBJEM:
–  95.0      Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem.

Navedene dejavnosti se lahko opravljajo, če so v mejah dovoljenih emisij in ravni hrupa po veljavnih predpisih in če se na parceli zagotovi zadostno število parkirišč po predpisih za posamezno dejavnost.
V vseh UE so prepovedane dejavnosti, ki potrebujejo zunanja odprta skladišča ali dostavo blaga s tovornjaki s prikolico, razen za že obstoječe dejavnosti, ki imajo uporabno dovoljenje.
V vseh UE so dovoljene obstoječe dejavnosti, ki so dobile pred sprejetjem tega odloka uporabno dovoljenje, dovoljene pa so tudi spremembe namembnosti skladno z določbami tega odloka. V UE3, na parceli označeni s št. 18 in 9 je dovoljena kmetijska dejavnost – reja živali in mešano kmetijstvo za kar je dovoljena tudi gradnja gospodarskih objektov na opredeljenih lokacijah. Možne so novogradnje in spremembe namembnosti obstoječih objektov za stanovanjske potrebe.
 
UE 6
Območje UE6 je namenjeno za potrebe javne infrastrukture, dovoljene so naslednje ureditve:
– zatravitev ali zasaditev visokih dreves in nizkega grmičevja,
– postavitev in gradnja gradbeno-inženirskih objektov – npr. ceste, parkirišča, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi,
– gradnja in postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov – npr. ekološki otok, javna razsvetljava,
– začasna postavitev ali ureditev drugih gradbeno-inženirskih objektov.

Maksimalna pozidava gradbene parcele je definirana s površino za razvoj objekta(ov).

Gradbena linija je črta, ob kateri mora biti postavljena ena fasada ali del fasade objekta. Dovoljeno je odstopanja od gradbene linije za ±1,20 m (zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta (brez teras ipd.).
Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, na katerem stoji obstoječi objekt in/ali je možno graditi novi objekt ter širiti objekt ali zgraditi ločene objekte, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.

Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev objektov iz 6. in 7. člena tega odloka.
Izven površine namenjene za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev objektov iz 3. in 4. alinee 6. člena tega odloka (gradbeni-inženirski in enostavni objekti) ter hortikulturne in parterne ureditve.

Dozidave in nadzidave obstoječih objektov
Dovoljene so dozidave in nadzidave obstoječih objektov upoštevajoč površino za razvoj objekta in ostale določbe odloka. Višinsko ne smejo biti višji od osnovnega objekta. Oblikovanje fasad, streh in ostalih arhitekturnih elementov se prilagodi in uskladi z osnovnim objektom. Kritina mora biti enaka kritini glavnega objekta.

Zapolnitve med obstoječo pozidavo in nadomestne gradnje
Novogradnje med obstoječo pozidavo in nadomestne gradnje objektov morajo slediti določeni gradbeni liniji sosednjih objektov. Glede gabaritov, oblikovanja, namembnosti in drugih pogojev se upoštevajo določbe tega odloka. Kjer površina za razvoj objekta ni določena se upošteva oddaljenost od sosednjega objekta iz 14. člena tega odloka. Odmik stavb od posestnih meja mora biti najmanj 2,5 m, kar pa ne velja za stičišča pri dvojčkih oziroma vrstnih stavbah ter enostavnih objektih.

Enostanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe
V vseh ureditvenih enotah razen UE6 je dovoljena gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb.
Tipologija zazidave:
– individualne prostostoječe (lahko tudi večnamenske) stavbe,
– dvojčki ali medsebojno povezani s pomožnima objektoma (garaže, nadstrešnice, vrtne ute, pergole …),
– vrstne stavbe v kolikor se lahko organizirajo upoštevajoč določila tega odloka (površina za razvoj objekta, gradbena linija …).
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: objekt se gradi na površini namenjeni za razvoj objekta(ov), upoštevajoč gradbeno linijo. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike ali atrijski objekt (v obliki črke »L«). Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 zazidane površine stavbe, na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: dovoljena je izvedba kleti, ki je lahko največ 0,60 m izven terena. V UE, kjer to narekuje naklon terena je dopustno, da je ena fasada kleti vidna v celoti. Pritličje je lahko dvignjeno od terena 0,60 m, podstrešje je lahko izkoriščeno. Kota slemena je max 10,00 m nad koto urejenega terena s strani, kjer je nižji teren.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: lesena, zidana, betonska, jeklena, montažna.
– Kota pritličja oziroma kota kleti: ± 0,60 m v odnosu na koto cestišča ali enaka koti cestišča, v UE1 se prilagodi glede na pogoje iz geološko geotehničnega poročila.
– Kolenčni zid: max do 0,80 m, izjemoma je lahko višji, s tem da je pri kolenčnem zidu, višjem od 0,80 m, kota kapi v nivoju s stropno ploščo pritličja.
– Streha: simetrična dvokapnica, štirikapnica, z možnostjo kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne presega 1/3 površine osnovne strehe, ki je v tlorisni projekciji podolgovate oblike ali v obliki črke »L« (upoštevajoč nadkritja teras ipd.). Smer slemena osnovnega volumna objekta je vzporedna s plastnicami terena. Naklon strehe je 35˚ – 40˚. Dovoljena je izvedba čopov in različnih oblik frčad, strešnih oken in kolektorjev. Frčada(e) je (so) skupne velikosti do največ 1/3 strešne površine, na kateri se nahaja(jo) in mora(jo) biti enakega naklona kot je osnovna streha. Površina kolektorjev je max do 1/3 strešne površine, na kateri se nahajajo. Dovoljena je kombinacija vseh strešnih elementov (frčade, strešna okna in kolektorji), vendar največ do 1/2 strešne površine, na kateri se nahajajo. Dve pomožni stavbi, ki se držita skupaj, morata imeti enako koto kapi in slemena ter enotno oblikovano streho in vrsto kritine po pogojih tega odloka. Kota kapi pomožne stavbe mora biti 2,50 m (± 15%) nad koto terena.
– Kritina: drobne strukture, opečno rdeče ali sive barve v UE1, UE2 in UE3 oziroma opečno rdeče barve v UE4 in UE5.
– Fasada: lesena, kamnita, steklena ali ometana. Omet je svetlejših barv, dopustna je kombinacija treh materialov, s tem, da je prevladujoči omet. Prav tako je dopustna kombinacija več barv.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: strešna okna in/ali frčade svobodno oblikovane.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafičnem delu SDZN in se mora upoštevati. Odstopanja od gradbene linije so dovoljena za ±1,20 m (zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta (brez teras ipd.). Gradbena linija pomožne stavbe (garaža, pergola …), ki je povezovalni člen med dvema stanovanjskima/nestanovanjskima stavbama mora biti od 0,60 m do 1,20 m zamaknjena v globino parcele od gradbene linije glavnega objekta. Na parcelah označenih v grafični prilogi Zazidalna situacija – sprememba s št. 48 – 58 v UE4 je možno objekte locirati vzporedno s cesto (orientacija objektov vzhod – zahod) in se morajo tedaj obcestne fasade držati gradbene linije, če se objekti locirajo pod kotom v odnosu na cesto (orientacija objektov severovzhod – jugozahod), se mora objekt vsaj dotikati gradbene linije.
– Oddaljenost od parcelne meje: upoštevajoč površino za razvoj objekta
– Oddaljenost od sosednjega objekta: 6,00 m ozirama manj, če so izpolnjeni pogoji iz 6. alinee 46. člena tega odloka.
Ureditev okolice objekta:
Dovozi, parkirišča in peš dostopi na gradbeni parceli morajo biti tlakovani. Višinske razlike terena se mora reševati z brežinami, če to ni možno se zgradijo oporni zidovi, ki so kamniti ali obloženi s kamnom in obraščeni z zelenilom. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi. Dovoljeno je postavljati ograje, ki so definirane s tem odlokom. Dostop na parcelo je min. 6,00 m oddaljen od križišča in 1,50 m od sosednje parcelne meje. Možno je zgraditi eden dostop za dve parceli skupaj.
Faktor izrabe gradbene parcele: do max 0,9, upoštevajoč površino za razvoj objekta.
Faktor zazidanosti parcele: max 0,4.
Velikost in oblika gradbene parcele: sledi mejo lastništva in je določena v grafični prilogi Načrt gradbenih parcel. Gradbene parcele je možno medsebojno deliti in združevati največ po dve skupaj.
Drugi pogoji: za objekte v UE1, UE2 in UE3 je potrebno upoštevati pogoje gradnje podane v geološko geotehničnem poročilu, ki je sestavni del tega odloka.

Stanovanjske in nestanovanjske stavbe ob Kidričevi ulici v UE3
Stanovanjske in/ali nestanovanjske stavbe v UE3, ob Kidričevi ulici, se gradijo ob upoštevanju geološko geotehničnega poročila.
Tipologija zazidave:
– individualne prostostoječe (lahko tudi večnamenske) stavbe,
– vrstne stavbe v kolikor se lahko organizirajo na parceli upoštevajoč določila tega odloka (površina za razvoj objekta, gradbena linija …).
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: morajo biti zgrajeni na površini za razvoj objekta, upoštevajoč gradbeno linijo. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma pravokotne oblike in mora slediti plastnicam terena. Dovoljene so zakrivljene linije objekta in dodajanje manjših svobodno oblikovanih volumnov na osnovni, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 zazidane površine stavbe, na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: s Kidričeve ulice sta lahko vidni največ dve etaži stavbe in sicer klet (ali pritličje), pritličje (ali nadstropje) ter podstrešje. Dovoljena je izvedba več kletnih etaž popolnoma vkopanih v teren (garaže, shrambe). Popolnoma vkopane kletne etaže je med dvema stavbama možno medsebojno povezovati v horizontalnem smislu. Dovoljena je terasasta gradnja objekta, ki sledi višinskim kotam terena. Kota najvišjega slemena stavbe ne sme biti višja od 10,00 m nad koto terena ob Kidričevi ulici.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: zidana, betonska, jeklena.
– Kota pritličja (ali vidne kleti): +1,00 m v odnosu na koto cestišča Kidričeve ulice.
– Kolenčni zid: max. do 0,80 m.
– Streha: je v osnovi dvokapnica ali večkapnica z možnostjo kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne presega 1/3 površine osnovne strehe. Naklon osnovne strehe je 35˚- 40˚. V primeru mansardne ali lomljene strehe so dopustni drugačni nakloni. Na strehah je dovoljena uporaba čopov, frčad, grebenov, žlot, kolektorjev, anten, reklam in dr. Smer slemena osnovnega volumna objekta je vzporedna s plastnicami terena. Frčada(e) je (so) skupne velikosti do največ 1/3 strešne površine, na kateri se nahaja(jo). V kolikor so postavljene frčade v kombinaciji s strešnimi okni je potrebno, da je vsaj 1/2 strehe pokrita s strešno kritino in vidna le kot strešna površina. Streha nad povezovalnim členom (kletnimi etažami) med dvema stavbama je ravna, oziroma je pohodna terasa ali zelenica (zelena streha).
– Kritina: drobne strukture, opečno rdeče barve.
– Fasada: omet, les, beton, steklo, dopustna je kombinacija treh materialov. Prav tako je dopustna kombinacija več barv svetlih tonov.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: strešna okna in/ali frčade, svobodno oblikovane. Naklon strešin frčade in kritina mora biti enotna z naklonom in kritino glavnega objekta.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi: Zazidalna situacija – sprememba Odstopanja od gradbene linije so dovoljena za 1,20 m znotraj gradbene linije (ne proti Klemenčičevi ulici in ne v varovalni pas lokalne ceste), vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta (brez teras ipd.).
Ureditev okolice objekta:
Pešpoti na gradbeni parceli morajo biti tlakovane, parkirišča asfaltirana ali tlakovana. Parkirišča je možno urediti tudi ob Klemenčičevi ulici. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi. Višinske razlike terena se mora reševati z brežinami, če to ni možno se zgradijo oporni zidovi, ki so kamniti ali obloženi s kamnom in obraščeni z zelenilom. Na zelenici je dovoljeno urejati otroška igrišča vključno s postavitvijo igral.
Velikost in oblika gradbene parcele: sledi mejo lastništva in je določena v grafični prilogi Načrt gradbenih parcel. Gradbene parcele je možno medsebojno deliti in združevati največ po dve skupaj.
Drugi pogoji: potrebno je upoštevati geološko geotehnično poročilo, ki je sestavni del tega odloka.

Drugi gradbeni-inženirski objekti
Plinske postaje se ogradijo z žičnato ograjo višine do 2,00 m in ob ograji »zamaskirajo« z visokim in nizkim grmičevjem.
Trafo postaje so tipske izvedbe, priporoča se obloga fasad iz temno rjave fasadne opeke. V primeru postavitve tipske trafo postaje se s treh strani »zamaskira« z visokim in nizkim grmičevjem.
Parkirišča na stanovanjskih parcelah so tlakovana, javna pa asfaltirana ali tlakovana.

Pomožni objekti za lastne potrebe in ograje
Pomožni objekti so: garaže, gospodarski objekti, vrtne ute, nadstrešnice, pergole, zimski vrtovi, pesjaki, bazeni in podobno.
Gradijo se na površini namenjeni za razvoj objekta(ov), na kateri je dovoljeno postaviti več pomožnih objektov, pri čemer je velikost posameznega objekta največ 25 m2.
Objekti so lahko lesene, zidane, betonske ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov je lahko enaka naklonu strehe in kritini glavnega objekta. Dopustne so ravne in ločne strehe. Glede na konfiguracijo oziroma terenske razmere so pomožni objekti lahko vkopani v teren.
Garaže in gospodarski objekti se gradijo na površini za razvoj objekta ali v sklopu stavbe, svobodnih horizontalnih dimenzij, višine do 2,50 m, nadkrite s streho, ki je enako oblikovana kot streha glavnega objekta.
Vrtne ute so objekti max površine 25 m2, kota slemena je max 6,0 m nad koto terena. Uta mora biti izvedena brez fasade ali s transparentno oziroma prosojno fasado. Streha je svobodno oblikovana, kritina je enaka kritini glavnega objekta. Ute se lahko gradijo na celotni gradbeni parceli, razen v pasu med gradbeno linijo oziroma stavbo in cestiščem, kjer so prepovedane, odmik od sosednje parcele min. 1,5 m.
Nadstrešnice so objekti max površine 25 m2, ki so odprti z vseh strani, nadkrite s streho, ki je oblikovana kot streha glavnega objekta.
Pergole so objekti, ki so transparentni z vseh strani, brez strehe, zazeleni se jih s plezalkami, lahko se gradijo na celotni gradbeni parceli.
Zimski vrtovi so objekti ali deli objekta, katerih fasade in streha so prosojne (steklene …), z možnostjo odprtja fasad v poletnem času, gradijo se na površini za razvoj objekta.
Bazeni so svobodnih dimenzij in oblik, dovoljeni so na celotni gradbeni parceli ali stavbi, odmik od sosednje parcele min. 1,5 m.
Oporni zidovi so max. višine 2,00 m, so v kamniti izvedbi ali betonski s kamnito oblogo in se obvezno zazelenijo s plezalkami, gradijo se na celotni gradben parceli.
Ograje so lesene ali v obliki žive meje; ob zbirni cesti, s katere je dostop na gradbeno parcelo, so višine 0,80 m oziroma 1,80 m, v kolikor se ograja oddalji od cestnega sveta za 3,00 m; med sosednjimi parcelami in ob cestah, s katerih ni dostopa na parcelo so višine max. do 1,80 m. Medsosedske ograje se morajo postaviti na mejo dveh sosednjih parcel. V UE 3 je poleg zgoraj navedenega možna ob otroškem igrišču postavitev tudi betonske ali kovinske ograje, višine do 1,10 m. Ob plinski postaji se zgradi žičnata ograja višine 2,00 m, v primeru potrebe po zagotovitvi varnosti pa betonska varovalna ograja višine 2,00 m.

POMOŽNI INFRASTRUKTURNI OBJEKTI
Postavljajo se znotraj ali zunaj površine namenjene za razvoj objekta(ov). Oblikovanje infrastrukturnih objektov je v pravilu svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače.
Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto mora biti postavljen v zemljo ali na terenu obvezno ograjen z leseno ograjo višine do 2,00 m ter »maskiran« z nizkim in visokim grmičevjem.
Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) se postavi na betonsko podlago, ogradi z leseno, netransparentno ograjo višine 2,00 m ter »maskira« z visokim in nizkim grmičevjem.
Elektro omarice za skupinska odjemna mesta se postavijo kot prostostoječe na parceli, na vedno dostopnem mestu.
Telefonske omarice je prepovedano postavljati na glavni fasadi objekta, ki je orientirana na zbirno stanovanjsko cesto, s katere je dostop na parcelo, kakor tudi kot prostostoječe na parceli.

Začasni objekti
Začasni objekti so: šotori, gradbene barake in podobno. Postavljeni so za omejeno časovno obdobje, skupaj največ za dve leti, postavljajo se na površini namenjeni za razvoj objekta(ov) ali zunaj nje. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih objektov.

Spominska obeležja
V vseh UE je dovoljena postavitev spominskih obeležij.

Urbana oprema
V vseh UE je dovoljena postavitev urbane opreme (klopi, koši za odpadke, cvetlična korita, reklamne table…).
Reklamne table s komercialnim namenom je dovoljeno postavljati le v UE 3 ob Kidričevi ulici v vseh ostalih UE pa je dovoljena le postavitev usmerjevalnih oznak za dejavnosti.

Zelene površine
Ohranja se zeleni pas ob lokalni cesti Trebnje–Račje selo.
Ob Kidričevi ulici se zasadi drevored visokega listnatega drevja.
Na zelenih površinah je dovoljena ureditev otroških igrišč.

Promet
Rekonstrukcija obstoječe LC 425 001 (Kidričeva ulica)
Izvede se delna rekonstrukcija Kidričeve ulice in sicer: enostranski pločnik za pešce v širini 1,60 m, rekonstrukcija priključka s Slakovo ulico, rekonstrukcija priključka z ulico Paradiž (JP 927 001), rekonstrukcija priključka s Klemenčičevo ulico (JP 927 003), rekonstrukcija priključka z javno potjo na severu območja in rekonstrukcija predvidenega priključka z novo stanovanjsko cesto zahodno od Kidričeve ulice (SC2). Prečni profil Kidričeve ulice je 9,00 m.
Rekonstrukcija obstoječe Klemenčičeve ulice JP 927 003
Izvede se rekonstrukcija Klemenčičeve ulice pri priključkih na Kidričevo in Slakovo ulico. Celotna trasa ceste se razširi na širino vozišča 5,00 m, brez pločnikov za pešce.
Rekonstrukcija obstoječe ulice Paradiž JP 927 001
Izvede se rekonstrukcija ulice Paradiž pri priključku na Kidričevo ulico in priključku z zahodno povezovalno cesto (ZPC) JP 927 004. Del trase ceste od križišča z zahodno povezovalno cesto (ZPC) do križišča z zbirno stanovanjsko cesto SC2 se razširi na širino vozišča 5,50 m z enostranskim pločnikom za pešce širine 1,20 m na južni strani cestišča. Širitev cestišča se izvede na severno stran.
Del trase ceste od križišča z zbirno stanovanjsko cesto SC2 do križišča s Kidričevo ulico se izvede kot enosmerna cesta s potekom prometa od Kidričeve ulice proti Paradižu in s širino vozišča 3,50 m, preostali del sedanjega vozišča se uredi kot peš pločnik. V primeru zagotovitve zadostnega prostora (npr. porušitev enega ali oba vogalna objekta) se ulica izvede kot dvosmerna s pločnikom za pešce po celotni dolžini do Kidričeve ulice. Dolžina predvidene ureditve za enosmerni promet je ca. 60 m.
Rekonstrukcija obstoječe zahodne povezovalne ceste (ZPC) JP 927 004
Izvede se rekonstrukcija zahodne povezovalne ceste (ZPC) JP 927 004 pri priključku z ulico Paradiž in ulico proti šoli ter predvidenem priključku z novo stanovanjsko cesto (SC1) v UE1. Celotna cesta se razširi na širino vozišča 5,00 m, brez pločnika za pešce.
Rekonstrukcija poti Ob gozdu (del ceste VPC)
Obstoječa javna pot, ki napaja objekte na skrajnem jugovzhodnem delu območja urejanja, se predvidi kot stanovanjska cesta širine 5,50 m s hodnikom za pešce širine 1,20 m.
Stanovanjske ceste
Zgradijo se nove stanovanjske ceste in sicer:
– SC1 v UE1 se asfaltira, širine vozišča 5,00 m brez pločnikov za pešce,
– SC2 v UE4 se asfaltira, širine vozišča 5,00 m z enostranskim pločnikom širine 1,00 m,
– SC3 v UE5 se asfaltira, širine vozišča 5,00 m, brez pločnikov za pešce.
Vzhodna povezovalne cesta
Zgradi se nova vzhodna povezovalna cesta, ki je asfaltirana, širine 5,50 m, z enostranskim pločnikom za pešce širine 1,60 m. Cesta poteka zvezno vzdolž celotnega območja. Izvedba se predvidi fazno, glede na realizacijo gradnje ostale infrastrukture in objektov.
Severna cesta
Rekonstruira se del severne ceste na širino 5,00 m s pločnikom za pešce širine 1,60 m in odstavno površino za napajanje plinske postaje.
Cestna oprema
Vsa cestna oprema se, zaradi zimskega pluženja, locira v zelenici izven telesa pločnika.
Pri prehodih čez cesto se zgradijo utopljeni robniki zaradi invalidov in otroških vozičkov.
Peš promet
Peš promet se odvija po peš poteh, ki so tlakovane, širine 3,00 m. Ob cestišču se peš promet odvija po hodnikih za pešce. V UE3 se po pešpoti, ki povezuje Klemenčičevo ulico in vzhodno povezovalno cesto (VPC) dovoljuje dostop z vozilom do garaže obstoječega stanovanjskega objekta. Pešpot, ki povezuje Klemenčičevo in Kidričevo ulico je sestavni del gradbene parcele št. 25a.
Parkirišča
Parkirišča se na javnih površinah asfaltirajo, ostala so tlakovana z drobnimi tlakovci. Dovoljena je uporaba več barv in vrst tlakovcev.
Kolesarski promet
Kolesarski promet se znotraj območja ZN odvija po cestišču.
Dostopi do kmetijskih površin
V vseh UE je potrebno ob graditvi novih ali rekonstrukciji obstoječih cest obvezno urediti nove ali nadomestiti obstoječe dostope do kmetijskih površin.
Vse ceste so dimenzionirane na nosilnost 25 t in računsko hitrost 30 km/h.
V vseh UE je dovoljen le eden dostop na gradbeno parcelo.

Vodovodno omrežje
Območje SDZN se napaja iz vodohrana Cviblje. Obstoječi primarni vodovod se rekonstruira, delno pa opusti. Vodovodni sistem se zasnuje na novo, na delih, kjer so tlačne cevi iz PVC materiala in niso dotrajane, pa se ohranjuje. Cevi se polagajo v cestno telo z zadostnih odmikom, minimalni profil je DN 100 in sicer znotraj notranjih cest. Napajalni primarni vodovod za vodohran Cviblje je minimalnega profila DN 225 ali več. Zgradi se nova trasa sekundarnega vodovoda za napajanje posameznih objektov. Primarni vod je potrebno zgraditi v LTŽ izvedbi, sekundarni vodi so lahko tudi iz alkaten cevi 12,50 bara. Priključki objektov se izvedejo preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja cevi je 1,20 m.

Kanalizacijsko omrežje
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu.
Fekalna kanalizacija mora biti grajena vodonepropustno. Preko sekundarnega omrežja se priključuje na obstoječo primarno fekalno kanalizacijo na jugozahodnem delu območja urejanja in vodi na obstoječo čistilno napravo. Minimalni profil cevi je 200 mm oziroma pri rebrastih ceveh 250 mm. Za gradnjo kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje cevi; jeklene, litoželezne, tesal, plastične, keramične in specialne betonske s tesnilom. Najmanjši dovoljeni padec kanala se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec kanala pa je 6 – 8% oziroma tudi več z upoštevanjem umirjevalnih jaškov. Cevi se polagajo na peščeno posteljico debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala manjši od 2% pa na betonsko podlago (za različne materiale cevi – različna pravila polaganja). Zasipajo se z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega računa.
Meteorna kanalizacija se loči na odvod meteorne kanalizacije s streh in utrjenih površin. S streh se izpusti direktno v obstoječo meteorno kanalizacijo preko skupnega jaška, medtem ko se meteorna voda s parkirnih površin izpusti v javno meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob. Obstoječa meteorna kanalizacija ima izpust preko potoka v Temenico.
Odvodnjavanje meteorne vode je predvideno preko meteorne kanalizacije, ki poteka v cestnem telesu lokalne ceste in notranjih cest. Na južnem delu se izpusti v obstoječo meteorno kanalizacijo, na zahodnem delu pa se izgradi poleg fekalne kanalizacije. Minimalni padec cevi je 5 ‰, če je zagotovljeno spiranje cevi, max. padec je 60 ‰ in več, če proizvajalec cevi garantira za kvaliteto.

Hidrantno omrežje
Hidrantno omrežje se izvede z razporeditvijo nadzemnih hidrantov na oddaljenosti 80,00 m znotraj soseske, ki se priključujejo na vodovodno omrežje.

Odpadki
Za potrebe odvoza odpadkov se predvidijo tipizirane posode za vsak objekt posebej, ter zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki) za ločeno zbiranje odpadkov, ki se reciklirajo. Posode za odpadke morajo biti nameščene na lokacijah dostopnih za odvoz s smetarskimi vozili. Odpadna olja in drugi nevarni odpadki s klasif. številko 13, v kolikor bi nastajali v območju urejanja, se morajo skladiščiti v posebnih posodah v sklopu objekta. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj.

Energetsko omrežje
Visokonapetostni razvod in trafo postaja
Odjem električne energije se izvede iz trafo postaje Paradiž s kablovodom, ki se nato nadaljuje v kabelsko kanalizacijo. Ta se dimenzionira za potrebe srednje napetostnega napajanja ter nizkonapetostnega razvoda za celotno območje. Kanalizacija se vodi do območja urejanja na jugozahodnem delu ter nato v hodniku za pešce lokalne ceste Paradiž, potem po povezovalni cesti SC2 znotraj stanovanjskega območja do nove trafo-postaje.
Zgradi se nova kabelska trafo postaja moči 630 kVA, na parcelnih številkah 410/2 in 410/3, k.o. Medvedje selo. Na delih, kjer se poleg 20 kV daljnovoda izvede tudi razvod nizkonapetostnega omrežja se kanalizacijo dimenzionira na 2x4 PVC 160 cevmi, ter se jo v celoti obbetonira. Poleg cevi za energetski razvod se upošteva cev za javno razsvetljavo PVC 110 ter par 2 x 63 mm za signalni kabel.
Sami razvodi do objektov se vodijo v zaščitni cevi za vsak objekt posebej.
Nizkonapetostni razvod:
Nizkonapetostno omrežje se izvede iz 2x2 PVC 160 cevmi ter se jih v cestnem telesu dodatno zaščiti s pustim betonom. Kanalizacija se vodi v bankini hodnika za pešce odmaknjeno od Tk kanalizacije in KTV za 1,00 m. Kanalizacijo se polaga v globino 80,00 cm. V hodniku za pešce se cevi zasipljejo 20,00 cm nad temenom s peskom granulacije 0–4 ter nato z gramozom. Cevi se pri prehodih pod cestiščem obbetonirajo s pustim betonom. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami se le-tega zaščiti s PVC cevjo in obbetonira. Odjem za posamezne objekte se izvede preko samostojnih KRO, ki so skupne za 4 do 12 objektov. Lokacije KRO se lahko glede na predvideni odjem in fazno gradnjo prilagodijo in se jih dokončno določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Javna razsvetljava:
Ob vseh notranjih cestah se ob zunanjem robu cestišča izvede klasična javna razsvetljava.
Ničenje in ozemljitev:
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.

Ogrevanje
Možna je izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin ali olje. V primeru da objekti ne bodo priključeni na skupno plinsko omrežje, imajo lahko vsak svojo kotlovnico na plinsko ali oljno gorivo.

Plinsko omrežje
Predvidi se razvod plinovoda, ki upošteva napajanje iz skupne vkopane plinske postaje, skupne kapacitete do 20 m³, ki se jo locira na severozahodnem delu območja, razvidno iz grafičnih prilog. Potrebno je upoštevati varnostne odmike oziroma če te ni možno zagotoviti, zgraditi varovalni betonski zid višine 2,00 m, ki ga je potrebno z zunanje strani maskirati z nizkim grmičevjem.
Plinovod se, z ustreznim odmikom, polaga vzporedno z vodovodom. Omrežje se izvede iz polietilenskih cevi serije S-5 možnega tlaka do 4 bar, vkopanih v teren na globini 1,00 m. Hišni priključki se izvedejo z odcepom od glavnega voda za posamezni objekt.
Plinska postaja je sestavljena iz izparilno-regulacijske postaje z dostopnim platojem ter zatravljenega dela platoja, na katerem so postavljene ali vkopane tri do štiri plinske cisterne. Območje plinske postaje je ograjeno z žičnato ograjo višine 2,00 m. Pri postavitvi izparilno regulacijske postaje in plinskih cistern je potrebno upoštevati požarnovarnostne odmike in materiale.

Telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez
Priklop na TK omrežje se izvede po rekonstrukciji obstoječih TK naprav. Tk kanalizacija se vodi z odmikom 1,00 m poleg EKK v hodniku za pešce. Kanalizacija se gradi iz PVC cevi, ki se jih v utrjenih površinah obbetonira. Poleg TK kanalizacije se vodi tudi kanalizacija za KTV omrežje. Za izvedbo se pripravi ločena projektna dokumentacija.

Varstvo pred hrupom
Obravnavana sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta je na območju s III. stopnjo varstva pred hrupom, t.j. območje, kjer so dopustne mejne vrednosti hrupa za dan 60 dBA, za noč 50 dBA, oziroma kjer so kritične ravni hrupa za dan 69 dBA in za noč 59 dBA.

Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) ter Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
Investitorji v območju urejanja so dolžni takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.

Varstvo voda
Odvajanje odpadnih voda iz območja zazidalnega načrta mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Meteorne vode z asfaltiranih prometnih površin je dovoljeno spuščati v kanalizacijo le preko lovilca olj in maščob.
Prostor za cisterno na tekoče gorivo mora biti izveden kot nepropustna skleda.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Požar
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji prometni sistem cest in peš poti omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Med objekti se zagotovi minimalna razdalja 6,00 m ali manjša z upoštevanjem potrebnih protipožarnih ukrepov.
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg.
Pred izgradnjo večstanovanjskih objektov v UE3 je potrebno preveriti statično stabilnost terena in pogoje temeljenja.
Obramba in zaščita
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.

Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).

Način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic, otroškega igrišča ali za sanacijo degradiranega prostora.

Arhitektonske ovire
Na vseh komunikacijah se izvedejo rampe za invalide naklona 1:16.
Pri prečkanju cest se izvedejo »utopljeni« robniki v omenjenem naklonu.

Varstvo krajinskih značilnosti
Zaradi varovanja krajinskih značilnosti območja se ohranja gozd na vzhodu zazidalnega načrta. Oporni zidovi znotraj območja urejanja se izvedejo kot kamniti ali betonski s kamnito oblogo, obraščeni s plezalkami.

Rušitve
Na območju SDZN je dopustna rušitev dotrajanih objektov. Objekti, ki imajo gradbeno dovoljenje in/ali uporabno dovoljenje ali so zgrajeni pred letom 1967 (v nadaljevanju legalno zgrajeni obstoječi objekti) in so s temi SDZN predvideni za porušitev ali nadomestno gradnjo, lahko nemoteno opravljajo svojo dejavnost, lahko se dozidajo, nadzidajo, rekonstruirajo, vzdržujejo itd. Porušijo se v času, ko bodo dotrajani ali se za to odloči sam lastnik. Nadomestne gradnje teh objektov morajo biti zgrajene po pogojih tega odloka.

Geološko-geotehnični pogoji
Pri gradnji objektov v UE1, UE2 in UE3 je potrebno upoštevati Geloško-geotehnično poročilo, ki ga je izdelal Geoinženiring, d.o.o., Ljubljana, maja 2005.

Varstvo pred podtalno vodo
Na območju UE1, UE2 in UE3 je potrebno posebno pozornost posvetiti ureditvi odtoka površinskih voda, kar je predvideno z meteorno kanalizacijo, po potrebi se dodatno uredi drenažno kanalizacijo, kar mora obravnavati projekti za izvedbo.

Neodvisno od etapnosti izgradnje se lahko izdajajo gradbena dovoljenja in izvajajo gradnje, ki se lahko priključijo na obstoječo prometno in ostalo infrastrukturo znotraj SDZN z upoštevanjem koridorjev za predvideno infrastrukturo tega ZN, vendar ne pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja za gradnjo infrastrukture v UE v kateri ze predvideva gradnja objekta in sprejetim programom opremljanja zemljišč.
Etapnost izgradnje je pogojena z izgradnjo kateregakoli dela SDZN kot funkcionalne celote po pogojih tega odloka. Zgrajeni objekt je lahko v uporabi šele ko se priključi na minimalno potrebno infrastrukturo in sicer mora biti na posamezni gradbeni parceli min. zagotovljena dovozna cesta (po trasi predvideni po teh SDZN in upoštevajoč pogoje teh SDZN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih teh SDZN ter končno število uporabnikov).
Posamezne objekte (stavbe, ceste, vodovode in dr.) je možno graditi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto. V UE4 je v prvi fazi dovoljeno graditi cesto brez pločnika za pešce in brez ureditve križišča s severno cesto. Tudi v ostalih UE gradnja pločnikov ni pogoj za realizacijo ZN.
Izgradnja vzhodne povezovalne ceste, ki poteka ob gozdu, se izvede v 2. fazi in ne pogojuje izvedbe ostalega dela SDZN.
Po zaključeni posamezni etapi gradnje je potrebno parcelo urediti, odvesti odvečno zemljo, splanirati teren ipd.
Infrastrukturo oziroma njene dele je možno graditi na podlagi urbanistične pogodbe.

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
Pri projektiranju in gradnji v območju ZN je potrebno upoštevati tudi naslednje pogoje:
– Pred začetkom projektiranja je potrebno vse tehnične rešitve glede elektroenergetske infrastrukture uskladiti z Elektro Ljubljana;
– V projektni dokumentaciji za elektroenergetsko omrežje mora biti navedeno: »V kolikor bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano elektroenergetsko napravo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavca omrežja.«

– Tolerance za horizontalne gabarite objektov so definirane znotraj površine namenjene za razvoj objekta(ov), tolerance višin enostanovanjskih in nestanovanjskih stavb so dovoljene do + 10%, minimalno je dovoljeno pritličje in neizkoriščeno podstrešje.
– Tolerance za kote pritličja oziroma kleti objektov znašajo ± 60,00 cm. V višjih etažah objekta so dovoljena povečanja od tlorisa nižje etaže do + 2,00 m pod pogojem, da se ne zmanjšujejo odmiki od posestnih meja in razširitve ne posegajo izven gradbene linije. Zmanjšanje tlorisa objekta v višjih etažah je dovoljeno brez omejitev.
– Dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo ob upoštevanju že navedenih oddaljenosti od križišča cest.
– Parcele je možno združevati največ po dve skupaj, tako da ima nova parcela dostop z zbirne stanovanjske ulice. Z združevanjem gradbenih parcel je dovoljeno združevanje površin za razvoj objekta(ov).
– Dovoljeno je graditi objekt »dvojček« ali vrstne objete vendar upoštevajoč površino za razvoj objekta in gradbeno linijo ter ostala določila tega odloka.
– V primerih, ko je razdalja med objekti manjša od 6,00 m, je potrebno izvesti požarno varstvene zahteve (zid brez odprtin, fiksna zasteklitev, protipožarni zidovi in premazi in dr.).
– Objekt je možno izvesti brez kleti, kakor tudi z neizkoriščenim podstrešjem.
– Dovoljeno je graditi objekte brez predhodno izvedene parcelacije v primeru:
– da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega ZN,
– da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta ZN,
– da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za funkcioniranje tega objekta, oziroma bo zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega ZN.
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel, določenih s tem zazidalnim načrtom, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
– Pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase in širine cestišča ter širine pločnika za pešce v prostoru zaradi lastništva. Odstavna površina na severni cesti se zgradi le v primeru gradnje plinske postaje.
– Pri komunalni infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih tras, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve. Prav tako so dovoljena odstopanja od lokacij in površin plinske in trafo postaje ter ekološkega otoka v kolikor se najdejo ustreznejše in izvedljive lokacije (lastništvo).
– Do izgradnje vzhodne povezovalne in napajalne ceste ob gozdu se dostopi do novih objektov, ki so predvideni ob gozdu, izvedejo s Klemenčičeve ulice preko obstoječih parcel, ob soglasju lastnikov parcel.
– Elektro omarice za skupinska odjemna mesta so možna tudi za manjše število odjemnih mest (od 4 do 6 odjemnih mest v eni omari) na vedno dostopnem mestu.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu Cviblje (SDL, št. 11/90).

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

SDZN so stalno na vpogled pri občinski upravi Občine Trebnje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.