Na podlagi sedmega odstavka 28. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 21/02 in 98/05) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme lokacijski načrt za vplivno območje plazu Podmark v občini Šempeter Vrtojba (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).
(2) Lokacijski načrt je izdelal Urbis, d.o.o., Maribor, pod št. projekta 122-LN/03, v avgustu 2005.

(1) Ta uredba določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev vodnogospodarskih ureditev, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev komunalne, energetske in druge infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem določb te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v lokacijskem načrtu, ki je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Uradu za prostorski razvoj, ter na Občini Šempeter – Vrtojba in Mestni občini Nova Gorica.

(1) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega:
– vplivno območje plazu, na katerem je zaradi neposredne ogroženosti ob ponovitvi dogodka ali zaradi posrednih posledic zemeljskega plazu raba prostora omejena,
– območje sanacije stanovanjskega objekta in
– območja objektov vodnogospodarske infrastrukture (vodnogospodarski in geotehnični objekti).
(2) Vplivno območje plazu, na katerem je raba prostora omejena, obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami po naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Šempeter:
17, 18, 20, 36, 37/1, 37/2, 37/3, 37/4, 37/5, 40/1, 40/10, 40/11, 43, 44, 45, 46 in 64;
– k. o. Rožna Dolina:
436/1, 437/1, 437/18, 444, 447, 448, 452, 453, 454/1, 456, 457/2, 468, 472, 473, 477/1, 478 in 484/1.
(3) Območje sanacije stanovanjskega objekta obsega zemljišče oziroma dele zemljišča s parcelno številko 17, k. o. Šempeter.
(4) Območja objektov vodnogospodarske infrastrukture (vodnogospodarski in geotehnični objekti) obsegajo zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami po naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Šempeter:
17, 18, 36, 37/1, 37/2, 37/3, 37/4, 37/5, 40/1, 40/11, 43, 44, 45, 46 in 64;
– k. o. Rožna Dolina:
436/1, 437/1, 437/18, 448, 452, 454/1, 456, 457/2, 468, 477/1, 478 in 484/1.

Za objektom Podmark 39 se izvedeta oporna konstrukcija skupne dolžine 70 m in višine od 2,8 m do 3,8 m ter armiranobetonska greda višine 0,60 m kot kombinacija sidrane pilotne stene z vzdolžno betonsko gredo dolžine 12 m in kamnite zložbe dolžine 58 m, ki se zaključi z vzdolžno betonsko gredo. Sprednja stran kamnite zložbe je v naklonu 2:1 do 3:1, zaledna stran je v enotnem naklonu 4:1 na celotni dolžini. Širina kamnite zložbe (krone) je od 1 m do 1,8 m.

Izvede se nadaljevanje kamnite zložbe v dolžini 96 m in višine do 6 m. Zadnja stran kamnite zložbe se po celotni dolžini naredi v naklonu 4:1. Naklon prednje vidne strani in širina krone se po dolžini spreminjata glede na višino kamnite zložbe. Krona kamnite zložbe je armiranobetonska greda širine od 1 m do 2 m, ki je delno poglobljena v kamnito zložbo in sidrana v telo zložbe.

(1) Načrtovane ureditve ne predvidevajo prestavitve vodovodnega, kanalizacijskega, električnega in telekomunikacijskega omrežja, objektov ali naprav. Zaradi izvedbe odvodnega jarka sever je potrebna samo lokalna prilagoditev plinovodnega omrežja.
(2) Med izdelavo projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati približevanja obstoječim vodom v skladu s pogoji upravljavcev.
(3) Med gradnjo se vsa dela v bližini vodov izvajajo v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavcev, treba pa je zagotoviti nemoteno oskrbo potrošnikov. V ta namen je treba glede na potrebe speljati tudi začasne nadomestne vode.

(1) Na celotni dolžini oporne konstrukcije se za armiranobetonsko gredo naredi jarek za odvod meteornih voda z območja nad konstrukcijo. Zaledje kamnite zložbe se drenira preko vzdolžne drenažne cevi. V oporni konstrukciji se namestijo izlivke, vzdolžno ob kamniti zložbi pa mulda za odvod meteornih voda iz izlivk. Na muldi sta požiralnika s priključkom na kanalsko mrežo. Ob kamniti zložbi je revizijski jašek za drenažne vode oporne konstrukcije in meteorne vode iz mulde. Na revizijski jašek za kamnito zložbo so priključene meteorne vode iz koritnic oziroma kanalet ter odprtega jarka na območju plazu.
(2) Za kamnito zložbo se naredi prestrezalni jarek z dvema vtočnima jaškoma z vtokom v meteorni kanal vzdolž lokalne ceste, ki se priključi na zadrževalni bazen. Zaledje kamnite zložbe se drenira preko vzdolžne drenažne cevi, ki se priključi na jaške meteorne kanalizacije.
(3) Na muldi vzdolž ceste se vgradita dva požiralnika s priključkom na meteorni kanal, na koncu kamnite zložbe pa naredi revizijski jašek. Priključek na meteorni kanal se izvede v dolžini približno 28 m.

V zelenici ob kamniti zložbi pri stanovanjskem objektu Podmark 39 se naredi vkopan zadrževalni bazen zmogljivosti 50 m3, na katerega se priključuje meteorni kanal za odvajanje površinskih voda za kamnito zložbo. Iztok iz zadrževalnega bazena se izvede z dušilko in priključkom na obstoječi meteorni kanal. Za primer večjega pritoka zalednih vod se zadrževalni bazen opremi z varnostnim iztokom na cesto z rešetkami.

Na vplivnem območju plazu Podmark se naredijo:
1. odvodni jarki J1, J2, J3, J4 in J5 v skupni dolžini 165 m za odvajanje površinskih voda, s priključkom na obstoječi meteorni kanal vzdolž stanovanjske ceste. Nivelete jarkov se prilagajajo padcu terena, zavarovanje jarkov se izvede z betonskimi kanaletami;
2. zaledni jarek za odvajanje zalednih voda v dolžini 281 m, na katerega se navezujejo globinske drenaže;
3. globinske drenaže, označene z dren 1, dren 2 in dren 3, v skupni dolžini 142 m;
4. odvodni jarek sever v skupni dolžini 424 m, ki odvaja zaledne vode po obstoječem prepustu pod glavno cesto Nova Gorica – Šempeter in po obcestnem jarku v potok Vrtojbica;
5. površinska izravnava pobočja nad oporno konstrukcijo pri objektu Podmark 39 v naklonu 1: 2 z izkopi in odrivi za nadzorovan odtok padavinskih voda proti odvodnim jarkom.

Obstoječi plinovod PE200/SDR11 se zaradi izvedbe odvodnega jarka sever lokalno poglobi v skladu s pogoji upravljavca in ureditvami, določenimi s to uredbo.

Zaradi zgraditve oporne konstrukcije in meteornega kanala se poruši voziščna konstrukcija obstoječe ceste, ki se po končanju in izvedbi del obnovi oziroma vzpostavi prvotno stanje.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture, v katerem se upoštevajo naslednji pogoji:
– pri izvedbi del se odstrani čim manj obstoječe vegetacije,
– vse zaradi posega prizadete površine se protierozijsko in sonaravno uredijo v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem,
– novonastale brežine se zatravijo in mestoma zasadijo s skupinami avtohtone vegetacije,
– brežina nad oporno konstrukcijo pri objektu Podmark 39 se zaščiti s sidrano mrežo, popleti in zatravitvijo. Na začetku jarkov se ponekod zasadi avtohtono drevje, na spodnjih straneh jarkov pa krajši nizi grmovnic,
– zaradi enotnega videza oporne konstrukcije se med piloti naredi kamnita obloga. Površina kamnite zložbe se izdela tako, da jo je mogoče delno ozeleniti (zapolnjenje lukenj s humusom, zatravitev in saditev popenjalk),
– ob odvodnem jarku se zasadijo posamezna drevesa in krajše skupine grmovnic, ki poseg členijo na posamezne vidno krajše odseke.

Za varovanje narave se upoštevajo naslednji pogoji:
– za lokacije dostopnih poti in manipulativnih površin se uporabijo predvsem obstoječe prometne površine,
– pri izvedbi del se odstrani čim manj obstoječe vegetacije,
– prepreči se onesnaževanje vodotokov,
– izvajanje del na vodotokih, ki vplivajo na kakovost vode Vrtojbice, je dopustno od julija do marca. Štirinajst dni pred začetkom izvajanja del je o tem obveščena pristojna ribiška družina, da po potrebi opravi intervencijski izlov in preseli ribe.

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali z dokazili o neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin v sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje voda na obdelovalne površine.
(3) Rodovitni del prsti se ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, ter uporabi za humusiranje brežin in sanacijo poškodovanih in manj kakovostnih tal.

Med gradnjo se zagotovijo zaščitni ukrepi ob morebitnem razlitju nevarnih in škodljivih snovi iz gradbene mehanizacije ali transportnih vozil.

Na ureditvenem območju lokacijskega načrta ni evidentiranih objektov in območij kulturne dediščine. Za varovanje objektov in območij kulturne dediščine na stičnem območju je treba upoštevati naslednja pogoja:
– ob izvedbi del se zagotovi stalen arheološki nadzor,
– deset dni pred začetkom del je o tem obveščena pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.

Med gradnjo ne smejo biti presežene ravni hrupa, določene v predpisih, ki urejajo hrup v okolju. Upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom in zmanjšanje vibracij:
– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev za uporabo na prostem,
– vsa hrupna dela se izvajajo samo podnevi med 7. in 19. uro, ponoči pa le pri neodložljivih vzdrževalnih delih. Upošteva se ustrezna izpostavljenost hrupu in kar najbolj omeji čas obratovanja hrupnih operacij, vključno z uporabo zvočnih signalov. Po potrebi se sprejmejo dodatni protihrupni ukrepi.

Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se čim bolj prepreči dodatno onesnaženje zraka:
– preprečevanje prašenja in raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča ter
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.

(1) Stanovanjski objekt Podmark 39 na parcelni št. 17 k. o. Šempeter se obnovi s sanacijo nosilne konstrukcije objekta, funkcionalno ureditvijo prostorov, sanacijo fasade in zunanjo ureditvijo.
(2) V sklopu sanacije stanovanjskega objekta se odstranijo nizke vrtne ograde, betonske stopnice, terase in betonski pločnik. Porušita se obstoječa oporna konstrukcija in betonska plošča.

Na stanovanjskem objektu Podmark 39 so dopustna investicijska vzdrževalna dela, ki pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in se tudi ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz, inštalacija, napeljava, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo dodatne izboljšave. Drugi posegi na območjih stavbnih zemljišč so dopustni izjemoma, po predhodni pridobitvi geološko–geomehanskega poročila.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe lokacijskega načrta ne sme poslabšati.
(2) Pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi je treba predvideti prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, da se omeji širjenje ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila in
– viri zadostne oskrbe za gašenje požarov.

Zaradi izvedbe ureditev iz te uredbe bodo nastali presežki materiala v količini približno 3500 m3. Približno 2100 m3 materiala se uporabi za zasipe, ostanek pa se deponira na urejeni deponiji komunalnih odpadkov Stara Gora pri Novi Gorici.

Lokacijski načrt se lahko izvaja etapno, z upoštevanjem čim hitrejše zagotovitve varnosti in povezanosti izvedbe gradbenih del.

(1) Pred začetkom gradnje izvajalec izvede predvidene zaščitne ukrepe na cesti in zaščiti oziroma prestavi komunalne priključke.
(2) Pogoji, ki jih je treba izpolniti med gradnjo:
– zavarovati gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– na območjih, kjer bi bila lahko prizadeta tla, izvajati gradbene posege s težkimi gradbenimi stroji v suhem vremenu,
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja, ob nezgodi pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg, obvezen pa je tudi odvoz kontaminiranega materiala na ustrezno deponijo. Ob razlitju nevarnih tekočin iz delovnih strojev je treba onesnaženo zemljo pobrati in ravnati z njo kot nevarnim odpadkom,
– na gradbišču je dovoljeno skladiščiti le najmanjšo količino nevarnih snovi na za to primerno urejenih skladiščnih površinah,
– stabilnost brežin se spremlja že med saniranjem plazu,
– material za temelje in podlaga odvodnim elementom mora biti brez škodljivih primesi,
– pri sanacijskih delih se z meritvami nadzirajo vse hrupnejše operacije v bližini stanovanjskih objektov,
– med sanacijskimi deli s težkimi stroji, ki povzročajo vibracije, se poskusno izmerijo pospeški in hitrosti vibracij pri najbližjih stanovanjskih objektih ter po potrebi zniža njihova intenziteta,
– med gradnjo se zagotovi nemotena komunalna in energetska oskrba objektov po obstoječih infrastrukturnih objektih in napravah,
– posegi v tla se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Površine, ki bodo med gradnjo razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo,
– prst se odstrani in deponira tako, da se ohranita njena plodnost in količina,
– investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča.

Pogoji, ki jih je treba izpolniti po gradnji, so:
– investitor zagotovi sanacijo vseh začasno uporabljenih kmetijskih zemljišč ter
– sanacijo poškodovanih delov lokalnih cest, obcestnih stavb in drugih infrastrukturnih objektov zaradi poškodb, ki nastanejo zaradi prevozov pri izvedbi del.

(1) Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so hidrotehnično, oblikovalsko ali okoljevarstveno primernejše in ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer ter varnosti ljudi.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje 1986–2000 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 1/87, 3/90 in 1/93) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Nova Gorica za obdobje 1986–1990 (Uradno glasilo, št. 7/87, 3/90 in 1/93) za območje Občine Šempeter – Vrtojba (Uradne objave, št. 11/02),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1990, 1993, 1995, 1996, 1998 in 1999, in srednjeročnega družbenega plana Občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega leta 1990, 1993, 1995, 1996, 1998 in 1999, za območje Mestne občine Nova Gorica (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 1/87, 3/90 in 1/93, ter Uradno glasilo, št. 9/95, 20/96, 3/98, 13/98 in 6/99),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskoureditvenih pogojev za posege v prostor na območju Občine Šempeter – Vrtojba (Uradni list RS, št. 114/03 – uradno prečiščeno besedilo) in
– Prostorski ureditveni pogoji za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradni list RS, št. 121/04).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.