Na podlagi 11.a člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02 – odločba US, 110/02 – ZGO-1 in 92/05) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa cestninske ceste v Republiki Sloveniji, način določitve višine cestnine za uporabo cestninskih cest, način njenega plačevanja in prevoze, za katere se cestnina ne plačuje, ter nadzor nad izvajanjem te uredbe in prekrške za njeno kršitev.

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. »cestninska cesta« je cesta ali njen odsek, ki izpolnjuje tehnične pogoje iz 11.a člena ZJC in je določena s to uredbo kot cesta, za uporabo katere se plačuje cestnina;
2. »cestninska postaja« je mesto na cestninski cesti ali na uvozu oziroma izvozu iz nje, ki je opremljeno s potrebnimi napravami za cestninjenje;
3. »cestninski razred« je vrsta vozila, upoštevaje njegovo največjo dovoljeno maso, določena glede na število osi in višino vozila nad prvo osjo, za katero se določi višina cestnine;
4. »prevozna razdalja« je s to uredbo določena dolžina cestninske ceste ali njenega odseka, za katero se plačuje cestnina na izstopni cestninski postaji pri zaprtem cestninskem sistemu oziroma na vstopno-izstopni cestninski postaji pri odprtem cestninskem sistemu;
5. »višina vozila nad prvo osjo« je razdalja med podlago in najvišjo točko vozila v ravnini, ki poteka pravokotno skozi simetralo osi prednjih koles.
(2) Drugi uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot v Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02 – odločba US, 110/02 – ZGO-1 in 92/05; v nadaljnem besedilu: zakon) in v Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 97/05 – uradno prečiščeno besedilo in 108/05).

(1) Na podlagi meril iz drugega odstavka 11.a člena zakona so v Republiki Sloveniji cestninske ceste avtoceste in hitre ceste, določene v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Pri vsaki cestninski cesti se v prilogi te uredbe določijo tudi njihove prevozne razdalje in cestninske postaje, kjer poteka njihovo cestninjenje.
(3) Cestninske ceste vključujejo tudi vse cestne objekte na njih, razen tistih, za katere se v skladu s tretjim odstavkom 11.a člena zakona določi posebna cestnina.

(1) Vozila, s katerimi se opravljajo prevozi po cestninskih cestah, se glede na vrsto vozila, število osi in višino vozila nad prvo osjo razvrščajo v štiri cestninske razrede:
– prvi razred: vozila z dvema osema in višino vozila nad prvo osjo do 1,30 m;
– drugi razred: vozila z dvema ali več osmi in višino vozila nad prvo osjo 1,30 m ali več, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg;
– tretji razred: vozila z dvema ali tremi osmi in višino vozila nad prvo osjo 1,30 m ali več, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg;
– četrti razred: vozila z več kakor tremi osmi in višino vozila nad prvo osjo 1,30 m ali več, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vozila iz prvega cestninskega razreda s priklopnim vozilom razvrščajo v drugi cestninski razred, vozila iz drugega cestninskega razreda s priklopnim vozilom pa v tretji cestninski razred.

(1) Višino cestnine na kilometer prevozne razdalje cestninske ceste za prvi cestninski razred in višino cestnine za posamezni odsek cestninske ceste ter za posamezni cestninski razred določi upravljavec cestninskih cest v ceniku cestnine, h kateremu mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije (v nadaljnem besedilu: vlada).
(2) Cestnina se določi v enakem znesku za vse cestninske ceste istega upravljavca cestninskih cest.
(3) Pri določitvi cestnine mora upravljavec cestninskih cest upoštevati in navesti:
1. stroške razvoja in gradnje cestninskih cest v njegovem upravljanju, ki predstavljajo stroške kapitala, izračunane na podlagi mednarodno primerljive obrestne mere kot cene kapitala, vloženega v izgradnjo cestninskih cest v njegovem upravljanju;
2. stroške obratovanja cestninskih cest v njegovem upravljanju, ki vključujejo vse stroške obnavljanja, rednega vzdrževanja in druge stroške, nujno potrebne za obratovanje cestninskih cest;
3. ponderirano povprečje cestnine za zadnje leto pred vložitvijo predloga in oceno za tekoče poslovno leto, skupaj z vsemi podatki, na podlagi katerih je bilo to povprečje izračunano;
4. zmanjšanje administrativnih stroškov pri tistih načinih plačevanja cestnine, pri katerih se odobravajo popusti;
5. vse druge podatke, ki so potrebni za odločitev vlade o soglasju k ceniku cestnine upravljalca cestninskih cest.
(4) Pri izračunu ponderiranega povprečja cestnine se uporabljajo količniki za določitev cestnine za posamezni cestninski razred iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.
(5) Ponderirano povprečje cestnine iz prejšnjega odstavka mora biti v sorazmerju s stroški gradnje, razvoja in obratovanja cestninskih cest v upravljanju posameznega upravljavca in ne sme presegati teh stroškov.
(6) Od plačane cestnine se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi o davku na dodano vrednost.

(1) Na podlagi višine cestnine za kilometer cestninske ceste iz drugega odstavka prejšnjega člena in prevoznih razdalj, določenih v prilogi te uredbe, izračuna upravljavec cestninskih cest višino cestnine za posamezni odsek cestninske ceste.
(2) Višina cestnine za posamezni cestninski razred se določi tako, da se znesek iz prejšnjega odstavka za:
– prvi cestninski razred pomnoži s faktorjem 1;
– drugi cestninski razred pomnoži s faktorjem 1,5;
– tretji cestninski razred pomnoži s faktorjem 2,75;
– četrti cestninski razred pomnoži s faktorjem 4.
(3) Če je zaradi izvajanja rekonstrukcijskih ali obnovitvenih del cestninska cesta z odprtim cestninskim sistemom delno (eno smerno vozišče) ali popolnoma (obe smerni vozišči) zaprta za promet tako, da je promet z enega ali obeh smernih vozišč preusmerjen na vzporedne ceste, se cestnina za čas trajanja omejitve prometa zniža sorazmerno z dolžino odseka smernega vozišča, ki je zaprto za promet.
(4) Pri izračunu cestnine po drugem odstavku tega člena se njeni zneski do tisoč tolarjev zaokrožujejo na deset tolarjev tako, da se pri zneskih do pet tolarjev zaokroževanje opravi navzdol, pri znesku pet ali več tolarjev pa navzgor. Zneski cestnine nad tisoč tolarjev se zaokrožujejo na petdeset tolarjev tako, da se pri zneskih do petindvajset tolarjev zaokroževanje opravi navzdol, pri znesku petindvajset ali več tolarjev pa navzgor.
(5) V ceniku cestnine mora biti cestnina določena tudi v evrih. Cestnina v evrih za posamezni odsek cestninske ceste in za posamezni cestninski razred se določi v skladu z Zakonom o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih (Uradni list RS, št. 101/05).

(1) Za vsako vožnjo po cestninski cesti mora voznik plačati cestnino.
(2) Upravljavec cestninskih cest ne sme omogočiti plačila cestnine v pavšalnem znesku za določeno obdobje uporabe cestninske ceste, razen za vozila prvega in drugega cestninskega razreda med dvema določenima točkama pri dnevni migraciji.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se cestnina ne plačuje za:
– prevoze z vozili s prednostjo ter za vozila za spremstvo, vključno z vozili v spremstvu,
– prevoze z vojaškimi vozili Slovenske vojske,
– prevoze s tujimi vojaškimi vozili, ki se opravljajo za potrebe izvajanja nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil in drugih obrambnih in varnostnih nalog, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami,
– prevoze z vozili, ki se opravljajo za potrebe izvajanja nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov,
– prevoze z vozili, ki se opravljajo za potrebe dejavnosti vzdrževanja cestninskih cest in za opravljanje dejavnosti pobiranja cestnine.
(4) Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so tista vozila, ki so opremljena s posebnimi lučmi po predpisih o varnosti cestnega prometa ali ki v skladu s temi predpisi uporabljajo posebne svetlobne in zvočne signale pri izvajanju nujnih nalog.
(5) Vojaška vozila so tista vozila, ki so označena s predpisanimi registrskimi tablicami za vozila Slovenske vojske.
(6) Prevozi s tujimi vojaškimi vozili, ki se opravljajo za potrebe izvajanja nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil in drugih obrambnih in varnostnih nalog so tisti prevozi, ki so vnaprej napovedani s strani pristojnih organov ter prevozi z vozili, označenimi z oznakami mednarodnih organizacij, ki sodelujejo pri varovanju miru ali za katera te organizacije izdajo ali potrdijo potni nalog.
(7) Prevozi z vozili, ki se opravljajo za potrebe izvajanja nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov, so prevozi na podlagi pravilno izpolnjenega potnega naloga in pri mednarodnem prevozu blaga na podlagi carinske deklaracije. Dokumenti morajo biti v izvirniku in se sklicevati na označbe na registrski tablici vozila, za katero se oprostitev obveznosti plačila cestnine uveljavlja.
(8) Prevozi z vozili za potrebe dejavnosti rednega vzdrževanja cestninskih cest in prevozi za opravljanje dejavnosti pobiranja cestnine so prevozi izvajalcev teh dejavnosti.

(1) Cestnina se plačuje v gotovini in brezgotovinsko.
(2) Cestnina se gotovinsko plačuje pri zaprtem cestninskem sistemu na izstopni cestninski postaji na podlagi dokumenta, ki ga voznik prejme na vstopni cestninski postaji, in pri odprtem cestninskem sistemu na vstopno-izstopni cestninski postaji.
(3) Voznik, ki na izstopni cestninski postaji v zaprtem cestninskem sistemu ne predloži vstopne kartice, ki jo prevzame na vstopni cestninski postaji, plača cestnino za prevozno razdaljo od najbolj oddaljene vstopne cestninske postaje v tem sistemu.
(4) Pri gotovinskem načinu plačevanja cestnine mora upravljavec cestninskih cest nerezidentom zagotoviti njeno plačevanje s tujimi valutami, najmanj pa njeno plačevanje z evri. Plačevanje cestnine z evri in z drugimi tujimi valutami se podrobneje uredi v ceniku cestnine iz prvega odstavka 5. člena te uredbe.
(5) Upravljavec cestninskih cest mora plačilo cestnine zagotoviti z naslednjimi brezgotovinskimi načini:
– s plačilnimi karticami;
– z elektronskimi mediji upravljavca cestninskih cest;
– z elektronskim cestninjenjem brez ustavljanja vozila.
(6) Mesta nakupa elektronskih medijev upravljavca cestninskih cest in naprav za elektronsko cestninjenje mora upravljavec cestninskih cest določiti v ceniku cestnine iz prvega odstavka 5. člena te uredbe.
(7) Voznik mora na vstopni cestninski postaji v zaprtem cestninskem sistemu z elektronskim medijem ali napravo za elektronsko cestninjenje evidentirati vstop tako, kot je določeno z načinom cestninjenja, evidentiranja in nadzora plačevanja cestnine ter s splošnimi pogoji uporabe naprav za elektronsko cestninjenje. Voznik brez evidentiranega vstopa plača na izstopni cestninski postaji cestnino za prevozno razdaljo od najbolj oddaljene vstopne cestninske postaje v tem sistemu.
(8) Na posameznih manj pogosto uporabljanih cestninskih postajah lahko upravljavec cestninskih cest omogoča plačevanje cestnine le z elektronskim cestninjenjem ali drugimi oblikami brezgotovinskega plačevanja cestnine, ki ne zahtevajo navzočnosti osebja upravljavca cestninske ceste. Cestninske postaje iz tega odstavka morajo biti jasno označene in se določijo v prilogi k tej uredbi.
(9) Pri brezgotovinskih oblikah plačevanja cestnine lahko upravljavec cestninskih cest priznava popust, ki mora biti sorazmeren z zmanjšanjem administrativnih stroškov pri določeni obliki brezgotovinskega plačevanja in ne sme presegati 13% višine cestnine brez popusta.
(10) Načine plačevanja cestnine, način cestninjenja, način evidentiranja plačil in nadzor nad vplačevanjem podrobneje uredi upravljavec cestninskih cest v ceniku cestnine iz prvega odstavka 5. člena te uredbe. Ta cenik mora, skupaj z določbami o načinih plačevanja cestnine, načinu cestninjenja, načinu evidentiranja plačil in nadzorom nad vplačevanjem in po pridobitvi soglasja vlade nanj, objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
(11) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora upravljavec cestninskih cest z začetkom veljavnosti cenika cestnine dele tega cenika, ki se nanašajo na višino cestnine za posamezne odseke cestninske ceste, za uporabo katerih se cestnina plačuje na posamezni cestninski postaji, objaviti tudi na vidnem mestu na tej postaji.
(12) Vozniki pri prevozih iz tretjega odstavka prejšnjega člena te uredbe ne smejo uporabljati prometnega pasu, ki je posebej označen za elektronsko cestninjenje, razen če ni glede nadzora nad plačevanjem cestnine v ceniku cestnine iz desetega odstavka tega člena določeno drugače.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji za ceste. Nadzor nad določanjem cenika cestnine in prehodom cestninskih postaj opravljata tudi tržna inšpekcija in policija, vsaka v okviru svojih pooblastil.

(1) Z globo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje upravljavec cestninske ceste, če:
– zaračunava cestnino v nasprotju z veljavnim cenikom cestnine (prvi odstavek 5. člena te uredbe);
– ne pridobi soglasja Vlade Republike Slovenije k ceniku cestnine pred njegovo objavo (deseti odstavek 8. člena te uredbe),
– ne objavi cenika cestnine z začetkom njegove veljave, kot je določeno v desetem in enajstem odstavku 8. člena te uredbe.
(2) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca cestninskih cest, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki pobira cestnino na javni cesti, ki ni določena s predpisom vlade kot cestninska cesta.
(4) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(5) Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, če:
– na izstopni cestninski postaji ne izkaže evidentirane vstopne cestninske postaje in zavrne plačilo cestnine za prevozno razdaljo od najbolj oddaljene (tretji in sedmi odstavek 8. člena te uredbe);
– prevozi cestninsko postajo v nasprotju z dvanajstim odstavkom 8. člena te uredbe.

(1) Upravljavec cestninskih cest mora Vladi Republike Slovenije predložiti v soglasje cenik cestnine, skladen z določbami te uredbe, najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi te uredbe.
(2) Do uveljavitve cenika iz prejšnjega odstavka, kot je to določeno v desetem odstavku 8. člena te uredbe, se ne glede na 13. člen te uredbe uporabljajo določbe 9.a, 10., 11., 11.a, 12. in 12.a člena Uredbe o cestnini za uporabo določenih cest (Uradni list RS, št. 51/97, 48/98, 84/98, 51/99, 105/00, 109/02, 3/04 in 131/04 – odločba US) ter določbe točk I, II in III Sklepa o določitvi cestninskih cest in višini cestnine (Uradni list RS, št. 135/04, 52/05, 58/05 in 72/05).
(3) Do sedaj veljavni cenik cestnine ostane v veljavi do uveljavitve novega v skladu s to uredbo.

Najpozneje v roku iz prvega odstavka 22. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05; v nadaljnem besedilu: ZJC-B) mora upravljavec cestninskih cest na vseh cestninskih cestah za vozila iz prve alinee prvega odstavka 22. člena ZJC-B zagotoviti, da plačajo cestnino po dejansko prevoženi razdalji po cestninski cesti.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati:
– Uredba o cestnini za uporabo določenih cest (Uradni list RS, št. 51/97, 48/98, 84/98, 51/99, 105/00, 109/02, 3/04 in 131/04 – odločba US) in
– Sklep o določitvi cestninskih cest in višini cestnine (Uradni list RS, št. 135/04, 52/05, 58/05 in 72/05).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.