Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Emila Glaviča in drugih, vseh iz Prapreč, na seji dne 17. novembra 2005

1. Člen 50 Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za naselja Žužemberk, Prapreče in Zafara (Uradni list RS, št. 98/03 in 82/04) se v delu, ki ureja morfološko enoto 030 I/A2, razveljavi.
2. Pobudniki sami nosijo svoje stroške postopka.

1. Pobudniki izpodbijajo 50. člen Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za naselja Žužemberk, Prapreče in Zafara (v nadaljevanju Odlok o PUP), ki določa za morfološko enoto 030 I/A2 III. stopnjo varstva pred hrupom. Pobudniki navajajo, da so lastniki stanovanjske hiše na parc. št. 222/1 k.o. Žužemberk, ki meji s parc. št. 1908/1 k.o. Žužemberk, kjer naj bi bila predvidena gradnja poslovnega objekta za proizvodnjo kovinske galanterije. Z gradnjo objekta, namenjenega proizvodnji, naj bi se pobudnikom poslabšale bivalne razmere zaradi prekomerne obremenitve s hrupom in z drugimi emisijami. Celotno območje Prapreč naj bi bilo usmerjeno v ekološko pridelavo in v turizem. Pobudniki obširno navajajo sam potek postopka sprejemanja izpodbijanega akta in njihove aktivnosti. V postopku priprave in sprejemanja Odloka o PUP naj bi to morfološko enoto urejal 49. člen, ki naj bi določal, da emisije v okolje ne bodo presegle mejnih vrednosti, določenih z zakonom za stanovanjsko okolje. Dne 16. 9. 2003 naj bi Župan predlagal amandma k 49. členu. Občinski svet naj bi sprejel amandma Odloka o PUP. Pobudniki navajajo, da se je z amandmajem bistveno spremenil 49. člen Odloka o PUP, ker je bila z njim spremenjena stopnja varstva pred hrupom. S sprejetim amandmajem naj bi se spremenila raven varstva pred hrupom iz II. v III. stopnjo. Ta sprememba izpodbijane določbe naj bi bila v neskladju z 10., 31. in 32. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1). Odlok o PUP naj bi bil spremenjen že po končani javni razgrnitvi, po obravnavi stališč do pripomb, zato naj bi bil v neskladju tudi s programom priprave prostorskega akta. Sprejeti amandma naj bi bistveno spremenil pogoje in namen gradnje v tej morfološki enoti. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju tudi s 14., s 15., z 22., s 40., z 72., s 153. in s 163. členom Ustave. Pobudniki predlagajo tudi povrnitev stroškov, ki so jim nastali z vložitvijo pobude.
2. Občina navaja, da je sam potek postopka priprave in sprejemanja Odloka o PUP potekal v skladu z ZUreP-1. Dne 22. 10. 1999 naj bi bil sprejet program priprave, javna razgrnitev naj bi trajala od 19. 4. 2003 do 19. 5. 2003, javna obravnava naj bi potekala v Osnovni šoli Žužemberk dne 9. 3. 2003, izdelovalec prostorskega akta naj bi pripravil predlog stališč do pripomb, dne 10. 6. 2003 naj bi Občinski svet sprejel stališča do pripomb. Sprejeta stališča naj bi izdelovalec upošteval pri pripravi dopolnjenega osnutka prostorskega akta in naj bi ga dne 13. 6. 2003 poslal pristojnim nosilcem urejanja prostora za pridobitev mnenj. Odlok naj bi bil sprejet na sedmi seji Občinskega sveta dne 19. 9. 2003. V izpodbijani določbi Odloka o PUP naj bi bil upoštevan amandma Župana, ki naj bi ga vložil pred začetkom seje. S tem amandmajem naj bi bila le konkretneje opredeljena mejna vrednost hrupa. Pri objavi izpodbijanega akta v Uradnem listu Republike Slovenije naj bi bila odpravljena redakcijska napaka pri oštevilčenju 40. člena, ki naj bi bil v Odloku o PUP oštevilčen dvakrat. Zato naj bi se po redakcijskem popravku določba 49. člena preštevilčila v določbo 50. člena.

3. Pobudniki so mejaši s sporno gradnjo, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje za poslovni objekt v morfološki enoti 030 I/A2, zato izkazujejo pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem.
4. Odlok o PUP v 50. členu ureja morfološko enoto 030 I/A2 – mešane strukture. V tej morfološki enoti je dovoljeno poleg kmetijske dejavnosti opravljati tudi druge dejavnosti, če so na parceli dane prostorske možnosti za konkretno dejavnost. Zagotovljeno pa mora biti, da emisije v okolje ne bodo presegle mejnih vrednosti, določenih z zakonom, ravni hrupa pa ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih za III. stopnjo varstva pred hrupom.
5. Pobudniki zatrjujejo, da je bilo v dopolnjenem osnutku Odloka o PUP določeno, da emisije v okolje ne bodo presegale mejnih vrednosti, določenih z zakonom za stanovanjsko okolje (II. stopnja), z amandmajem Župana pa je bila določena III. stopnja varstva pred hrupom.
6. Iz predložene dokumentacije izhaja, da je bil javno razgrnjen osnutek Odloka o PUP, ki je določal v 49. členu (po preštevilčenju 50. člen), da emisije ne smejo presegati mejne vrednosti, določene za stanovanjsko okolje. Na podlagi javne obravnave in javne razgrnitve je Občinski svet pripravil stališča do pripomb. V dopolnjenem osnutku izpodbijanega akta je bilo določeno, da emisije v okolje ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z zakonom za stanovanjsko okolje(*1). Iz navedb pobudnikov in odgovora nasprotne udeleženke izhaja, da je bil na seji Občinskega sveta dne 19. 9. 2003 predlagan amandma k 49. členu Odloka o PUP. S tem amandmajem je bila za sporno območje določena III. stopnja varstva pred hrupom. Hkrati pa je bila odpravljena še redakcijska napaka pri številčenju posameznih členov tako, da se je 49. člen preštevilčil v 50. člen. Občina v odgovoru zatrjuje, da je dopustna sprememba Odloka o PUP na sami seji Občinskega sveta v obliki amandmaja, ker gre le za konkretizacijo izpodbijane določbe. Iz primerjave dopolnjenega osnutka Odloka o PUP ter sprejetega in objavljenega akta sledi, da je bila izpodbijana določba spremenjena tako, da je bila dopustna raven hrupa spremenjena iz II. v III. stopnjo. To pa pomeni, da je Občinski svet sprejel izpodbijano določbo že po opravljeni javni razgrnitvi, javni obravnavi in pridobljenih mnenjih nosilcev urejanja prostora, ne da bi bila javnost s to spremembo seznanjena in se zato nanjo ni mogla odzvati.
7. Postopek priprave in sprejema prostorskih izvedbenih aktov je določen v ZUreP-1 pod naslovom »Skupne določbe o pripravi in sprejemu prostorskih aktov« (od 27. do 35. člena). Navedene določbe ZUreP-1 o javni razgrnitvi, javni obravnavi in o usklajevanju prostorskih aktov ne pomenijo, da mora občinski svet po razgrnitvi vztrajati pri
besedilu osnutka in ga pozneje ne sme spreminjati. To bi bilo v nasprotju z namenom določb o sodelovanju javnosti v teh postopkih, saj bi onemogočilo vsak vpliv krajanov na vsebino razgrnjenih osnutkov. Spremembe so mogoče glede tistih načrtovanih posegov in ureditev, ki so bili javno razgrnjeni in javno obravnavani, in v tistih smereh, ki so bile predlagane v pripombah, podanih na javni razgrnitvi in obravnavi. V nasprotju z navedenimi določbami ZUreP-1 pa je, če se po opravljeni razgrnitvi in obravnavi dopolni osnutek s povsem novimi pogoji gradnje, s katerimi javnost poprej ni bila seznanjena in se zato nanje ni mogla odzvati. V obravnavanem primeru zato Občina zmotno meni, da je lahko sprejela spremembo Odloka o PUP z amandmajem Župana. Iz zapisnika 7. seje Občinskega sveta z dne 19. 9. 2003 izhaja, da je Občinski svet sprejel Odlok o PUP (peta točka dnevnega reda). Na isti seji, ko je bil Odlok o PUP že sprejet, pa je obravnaval še amandma Župana k 49. členu (enajsta točka dnevnega reda) in spremenil to določbo tako, da je za morfološko enoto 030 I/A2 določil III. stopnjo varstva pred hrupom. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sta na področju urejanja prostora javna razgrnitev in javna obravnava prostorskih aktov pomembni zato, ker se takrat prizadeti seznanijo z načrtovano ureditvijo, ker se nanjo lahko odzovejo, tako da pripravljalec akta na podlagi teh odzivov še enkrat pretehta svoj predlog. Javna razgrnitev in javna obravnava s tem prispevata k bolj demokratični, argumentirani in pretehtani prostorski odločitvi (podobno Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-4/00 z dne 8. 11. 2001, OdlUS X, 188). V obravnavani zadevi pa je Občina že po izvedenem postopku (javni razgrnitvi, javni obravnavi, opredelitvi do pripomb, mnenjih nosilcev urejanja prostora) vsebinsko spremenila pogoje gradnje v morfološki enoti 030 I/A2, torej je v tem delu izpodbijana določba v neskladju z 10. členom ZUreP-1. Zato jo je Ustavno sodišče razveljavilo.
8. Ker je Ustavno sodišče 50. člen Odloka o PUP razveljavilo že zaradi navedene neskladnosti z Zakonom, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnikov.
9. Pobudniki so zahtevali povračilo stroškov v postopku. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Za takšno drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pobudniki ne navajajo. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da svoje stroške postopka nosijo sami (2. točka izreka).

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

(*1) Po določbi druge alineje prvega odstavka 4. člena Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in nasl.) je za stanovanjsko okolje predpisana II. stopnja varstva pred hrupom.