Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02 in odl. US RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 68/98, 59/99, 108/03), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04) in 18. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 58/99) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica 20. na seji dne 29. 11. 2005 sprejel

S tem odlokom se določa dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, in sicer:
– pogoji in način odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda,
– gradnja javne kanalizacije,
– varovanje in razvoj kanalizacijskega sistema,
– priključitev na javno kanalizaciji,
– prenos oziroma prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje,
– prekinitev odvajanja odpadnih in padavinskih vod,
– analize oziroma meritve lastnosti in količin odpadnih voda,
– obračunavanje storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
– obveznosti in pravice upravljavca in uporabnikov teh objektov in naprav,
– nadzor nad izvajanjem določb tega odloka ter postopke zoper kršitelja odloka.
Določila tega odloka veljajo za vse uporabnike na območju občine Miren - Kostanjevica.

Dejavnost odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda je obvezna lokalna gospodarska javna služba in obsega:
– upravljanje z objekti in napravami za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije,
– izdajanje smernic, mnenj, projektnih pogojev in soglasji v skladu z določbami tega odloka,
– zagotavljanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav,
– zagotavljanje meritev kakovosti in količine komunalnih odpadnih voda,
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav ter pogoje za priključevanje novih uporabnikov na javno kanalizacijsko omrežje ter načrtovanje razvoja v sodelovanju z lastnikom,
– vodenje in ažuriranje katastra javne kanalizacije skladno s predpisi.
Odvajanje padavinske vode iz cestnega telesa ni dejavnost javne službe po tem odloku, razen v primeru odvoda v javno kanalizacijo.

Izvajalec javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je javno podjetje, ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti in ga izbere občina v skladu s predpisi o gospodarskih javnih službah.
Izvajalec javne službe je dolžan enkrat letno dostaviti občinskemu svetu poročilo o izvajanju javne službe. Med letom je izvajalec javne službe dolžan obveščati občinski svet oziroma župana o vseh dejstvih in pojavih, ki pomembneje vplivajo na izvajanje javne službe.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
a) lastnik infrastrukturnih objektov in naprav javne kanalizacije v Občini Miren - Kostanjevica je Občina Miren - Kostanjevica;
b) izvajalec oziroma izvajalci javne službe javne kanalizacije in ali čistilnih naprav (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) je izvajalec javne gospodarske službe, ustanovljen za upravljanje javne kanalizacije;
c) uporabnik javne kanalizacije (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo;
d) javna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami je kanalizacijsko omrežje, ki je kot tehnološka celota namenjeno za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v skladu s pravilnikom in je v lasti Občine Miren - Kostanjevica;
e) interna kanalizacija uporabnika je vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu in na zemljišču uporabnika s pripadajočimi objekti in napravami uporabnika do zbirnega revizijskega jaška;
f) kanalizacijski priključek je kanal, ki poteka od zbirnega revizijskega jaška uporabnika do mesta priključitve na javno kanalizacijo;
g) nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki:
– so škodljive in nevarne snovi določene z uredbami, ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo,
– povzročajo škodo na javni kanalizaciji,
– škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih vod,
– škodujejo biološkim združbam v sprejemniku,
– povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo;
h) porabljena voda je pitna ali tehnološka voda, ki je osnova za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih vod;
i) odpadna voda je voda, ki se po uporabi odvaja v javno kanalizacijo in vse odpadne vode morajo po kvaliteti ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod (Uradni list RS, št. 47/05);
j) komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu;
k) tehnološka odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrti ali obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni vodi. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno odpadno ali padavinsko vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo;
l) padavinska voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka iz utrjenih površin v javno kanalizacijo;
m) kanal je cevovod z opremo, ki je zgrajen po posebnih tehnoloških predpisih, skladno s tehničnim pravilnikom in drugimi določbami, in ki je kot tehnološka celota namenjen za transport odpadnih vod;
n) čistilna naprava za pred čiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da iz odpadnih vod uporabnika popolnoma ali delno izloči nevarne snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji tako, da bi bile odpadne vode primerne za izpust v javno kanalizacijo. Nameščena je praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo;
o) merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne vode;
p) mejna vrednost emisije snovi in toplote je vrednost, na podlagi katere se določa čezmerna obremenitev pri izpuščanju snovi ali oddajanju toplote v kanalizacijo z odvajanjem odpadne vode po predpisih;
q) mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 PE;
r) nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato;
s) pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez odzračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 426-del 1 in SIST EN 752-1.: 1995.
Vsi ostali strokovni izrazi so podrobneje opisani v tehničnem pravilniku.

Z javno kanalizacijo in s pripadajočimi objekti ter napravami namenjenimi za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod, upravlja izvajalec javne službe.
Objekti in naprave javne kanalizacije so:
1. sekundarno kanalizacijsko omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega ali ločenega sistema za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem območju,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju in ostali pripadajoči objekti in naprave (razbremenilniki, revizijski jaški, zadrževalni bazeni visokih voda ipd.),
– čistilne naprave za odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem, obrtnem, industrijskem ipd.),
2. primarno kanalizacijsko omrežje in naprave:
– kanalizacijski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode iz dveh ali več stanovanjskih in drugih območij v poselitvenem območju naselja (stanovanjskem, obrtnem, industrijskem ...)
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode in ostali pripadajoči objekti in naprave (razbremenilniki, revizijski jaški ipd.) na primarnem kanalizacijskem omrežju,
– čistilne naprave za odpadne vode za več stanovanjskih in drugih območij v poselitvenem območju naselja (stanovanjskem, obrtnem, industrijskem …),
3. magistralno omrežje in naprave:
– kanalizacijski kolektorji za odvajanje odpadne in padavinske vode,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na magistralnem omrežju,
– skupna čistilna naprava.

Objekti in naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu s pripadajočimi kanalizacijskimi objekti in napravami,
– kanalizacijski priključek od zbirnega revizijskega jaška do mesta priključitve na javno kanalizacijo,
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje, predčiščenje, čiščenje, nevtralizacijo odpadnih voda,
– merilno mesto na spojnem kanalu ipd.,
– greznice,
– kanalska mreža posameznega ali skupinskega objekta,
– male komunalne čistilne naprave za posamezni ali skupinski objekt, manjše od 50 PE.
Kanalizacijo, objekte in naprave iz tega člena, vzdržuje uporabnik na lastne stroške. Uporabniki oziroma lastniki so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih in padavinskih vod s tem, da so v vsakem trenutku izpolnjeni predpisani pogoji za izliv odpadnih voda v javno kanalizacijo.

Dolgoročni program in dinamiko razvoja, širjenja, posodabljanja in sanacije sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga izvajalec javne službe v obliki dolgoročne zasnove sistema javne kanalizacije za obdobje najmanj 10 let, ki jo kot strokovno podlago dolgoročnim razvojnim dokumentom občine potrdi oziroma v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja dolgoročnih razvojnih dokumentov tudi sprejme lastnik javne infrastrukture, za kar je pristojen občinski svet.
Kratkoročni program in dinamiko gradnje, posodabljanja, sanacije in vzdrževanja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga izvajalec javne službe v obliki programa vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije, ki jo kot strokovno podlago letnemu in večletnemu proračunu občine potrdi oziroma v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja proračuna občine tudi sprejme lastnik javne infrastrukture, za kar je pristojen občinski svet.
Program vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije mora biti skladen z dolgoročno zasnovo sistema javne kanalizacije.

Javna kanalizacija se načrtuje in gradi samo na podlagi sprejetega programa gradnje, vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije, ki mora biti usklajen z veljavnimi prostorskimi akti občine in v skladu s Tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.

Izvajalec ali investitor, ki namerava graditi javno kanalizacijo ali hišni priključek, mora obvestiti izvajalca gospodarske javne službe najmanj osem dni pred pričetkom del.
Pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v varovalnem pasu javne kanalizacije ali na javni kanalizaciji, si morajo za ta dela pridobiti soglasje izvajalca, ki se mu zaračuna v skladu s cenikom, ter mu povrniti vse morebitne s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom, ki se mu zaračuna v skladu s cenikom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe je investitor dolžan pod nadzorom upravljavca vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo in prekinitve, ki so nastali zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja. V primeru škode upravljavec predlaga poravnavo škode v skladu s cenikom upravljavca.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi objektov, nasaditi drevesnih vrst v varovalnem pasu 1,5 m od osi kanala, ki razširijo svoj korenski sistem v globino in širino, zaradi česar bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali normalno obratovanje in vzdrževanje javne kanalizacije, razen če je s projektno dokumentacijo in soglasjem upravljavca drugače določeno.

V primeru, da lastniki zemljišč izvajalcu javne službe tega ne omogočijo, krijejo (povrnejo) morebitno škodo, ki bi s tem nastala.
Javna kanalizacija z objekti in napravami mora biti vedno dostopna izvajalcu javne službe zaradi rednega vzdrževanja, meritev in kontrole.
Javno kanalizacijsko omrežje praviloma poteka po javnem zemljišču. Kjer poteka po zemljišču v zasebni lasti, mora imeti investitor v zemljiški knjigi vknjiženo služnostno pravico, kar velja za objekte in naprave javne kanalizacije, zgrajene po veljavnosti tega odloka.

Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela na objektih ali na površinah ob javni kanalizaciji, mora pri opravljanju teh del skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije in drugih objektov. Pri trajni spremembi nivelete terena mora novemu stanju terena prilagoditi tudi javno kanalizacijo.
Gradbena dela (razen redne obdelave kmetijskih zemljišč, ki ni globlje od 0,6 m), pri katerih se neposredno poseže v javno kanalizacijo, sme izvajati le izvajalec javne službe ali drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika upravljavca.

Kdor vloži svoja finančna oziroma materialna sredstva za gradnjo javne kanalizacije, s tem ne pridobi lastninske pravice do javnega kanalizacijskega omrežja.

Izvajalec javne službe javne kanalizacije na območju občine Miren - Kostanjevica je dolžan na javni kanalizaciji izvajati ukrepe, predvidene z odlokom, tehničnim pravilnikom in zakonodajo, ki prispevajo k varovanju javne kanalizacije pred poškodovanjem in drugimi nedovoljenimi posegi.

Javna kanalizacija ima v tehničnem pravilniku, s posebnimi predpisi in s soglasji upravljavca določene varovalne pasove, predpisane odmike, omejitve in prepovedi, ki so obvezne za vse subjekte, ki z načrtovanjem posegov, gradnjo objektov in naprav ali z izvajanjem dejavnosti zadevajo te varovalne pasove.
Za kakršenkoli poseg v varovalni pas javne kanalizacije, razen za redno obdelavo kmetijskih zemljišč, je potrebno soglasje upravljavca javne kanalizacije.

Lastnik objekta, v katerem nastajajo odpadne vode, se mora priključiti na javno kanalizacijo, povsod tam, kjer je zgrajena.
Bodoči uporabnik javne kanalizacije pridobi pravico, da uporablja priključek na javno kanalizacijo, na osnovi pogodbe, ki jo sklene z izvajalcem javne službe javne kanalizacije, (Pogodbe o vzpostavitvi kanalskega priključka) in po plačilu dajatev v skladu s pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije, ki jih mora poravnati uporabnik pred priključitvijo na javno kanalizacijo.
Priključek na javno kanalizacijo mora biti omogočen vsakemu objektu na območju, na katerem je skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode po predpisih o varstvu okolja predvidena gradnja kanalizacije.
Zbrana sredstva iz naslova prispevkov je izvajalec javne službe dolžan uporabiti za razvoj, izgradnjo in obnovo javne kanalizacije.
Obstoječi uporabnik javne kanalizacije morajo v roku šestih mesecev od pričetka veljave tega odloka skleniti pogodbo z izvajalcem javne službe.

Izvajalec javne službe mora v tridesetih dneh po pridobitvi uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti lastnike objektov, da se morajo priključiti na zgrajen kanal.
Lastniki in upravljavci zgradb na območju, kjer je zgrajena oziroma se gradi javna kanalizacija, morajo poskrbeti za priključitev svojih objektov na javno kanalizacijo pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za objekt oziroma najkasneje v šestih mesecih po pridobitvi uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo, ki je v gradnji.

Izvajalec javne službe se s tem odlokom pooblašča za izdajo:
– smernic in mnenj k prostorskim aktom, skladno z določili Zakona o urejanju prostora(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03),
– projektnih pogojev in soglasij skladno z določili Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04),
– soglasij za posege v varovalni pas javne kanalizacije skladno z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).
Smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja izdaja izvajalec javne službe na podlagi pisne vloge.
Za izdajo projektnih pogojev oziroma soglasij k projektom izvajalec javne službe zaračuna stroške oziroma takso v skladu z Zakonom o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 45/01, 42/02, 18/04) in Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS 102/04).
Za izdajo soglasij za posege v varovalni pas javne kanalizacije izvajalec javne službe zaračuna stroške po ceniku.

Investitor – bodoči uporabnik, mora najmanj pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje ter si od izvajalca javne službe, na podlagi pisne vloge, skleniti pogodbo priklopu za izvedbo kanalizacijskega priključka na podlagi določb Tehničnega pravilnika.
Pisni vlogi mora uporabnik priložiti:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967;
– lokacijsko informacijo in potrebna soglasja skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov v primeru gradnje priključka na podlagi lokacijske informacije;
– potrjen izris iz katastrskega načrta, za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo;
– grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija v merilu 1:1000 sli 1:1500), ter predvideni priključki na gospodarsko javno infrastrukturo;
– pogodbe o služnosti z lastniki parcel, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe.

Kanalizacijski priključek mora biti izveden v skladu z določbami Tehničnega pravilnika.
Po končani montaži in preizkusu vodotesnosti skleneta upravljavec in investitor pogodbo o priklopu pod pogojem, da je kanalizacijski priključek zgrajen strokovno in tehnično pravilno in v skladu z določbami Tehničnega pravilnika. V primeru neustreznosti priključka je upravljavec dolžan pisno seznanit investitorja z razlogi, ki onemogočajo sklenitev pogodbe.

Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo oziroma pred povečanjem obstoječe priključne moči mora bodoči uporabnik plačati pristojbino, ki jo določi izvajalec javne službe po merilih, ki so določena v Tehničnem pravilniku in ceniku storitev. Navedeno je zajeto v pogodbi o priključitvi.
Navodila o vzdrževanju kanalizacijskega priključka, ki jih pripravi izvajalec javne službe, so obvezna priloga k tej pogodbi.

Izgradnjo kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške investitorja oziroma bodočega uporabnika izvajalec javne službe ali drugi pooblaščen izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika izvajalca
Lastnik notranje kanalizacije, ki je priključena na javno brez soglasja upravljavca, ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo notranjo kanalizacijo.

Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija s čistilno napravo, je za objekte, ki se lahko priključijo na javno kanalizacijo, gradnja greznic nedovoljena.
Objekti, ki jih ni možno priključiti na javno kanalizacijo, morajo odpadno vodo čistiti v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode.

Izvajalec javne službe lahko zavrne sklenitev pogodbe za priključitev oziroma neposredno priključitev kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo:
– v primerih iz 28. člena tega odloka,
– če je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetno odvajanje odpadnih vod,
– če odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ne bi bilo mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi pravilniki, predpisi in zakonodajo,
– če je kanalizacijski priključek zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je dovoljena na predlog lastnika objekta le v primeru rušenja priključenega objekta. Kanalizacijski priključek se prekine na stroške uporabnika tako, da se zamaši na mestu priključevanja na javno kanalizacijo. Priključek odjavi lastnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec javne službe po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
Uporabnik mora posredovati odjavo priključka izvajalcu javne službe v pisni obliki.

Prenos oziroma prevzem obstoječih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje izvajalcu/izvajalcem javne službe se opravi na podlagi Pogodbe o upravljanju, uporabi in vzdrževanju, s katero se opredelijo pogoji prenosa in medsebojne obveznosti.
Prenos na novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje izvajalcu/izvajalcem javne službe se opravi na podlagi določil Zakona o graditvi objektov.

Uporabnik oziroma uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz naravnih virov v tehnološkem postopku proizvodnje, morajo imeti na kanalizacijskim priključku pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje oziroma nevtraliziranje tehnoloških odpadnih vod in merilno mesto, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih vod in odvzemati kontrolne vzorce za določitev kvalitete odpadnih vod v skladu s Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in zakonodajo.
Velikost, opremo, in rok zgraditve merilnega mesta določi izvajalec javne službe v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.

Uporabnik sme v javno kanalizacijo odvajati samo tehnološke odpadne vode, ki so v skladu z Uredbami o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav posameznih panog.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in podtalnice.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odlagati odpadkov v trdnem stanju, ki so z odlokom o ravnanju z odpadki opredeljeni kot gospodinjski, industrijski ali posebni odpadki. Na kanalizacijo, ki je namenjena samo za odvajanje padavinskih vod, ni dopustno priključiti kanalizacije za odvajanje odpadnih vod.
Odpadne vode, ki niso primerne za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z namenom, da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, ampak jih mora uporabnik predhodno očistiti tako, da bo ustrezala veljavnim predpisom.

Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih in padavinskih vod ter izvede sanacijo v naslednjih primerih:
– če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– če stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,
– če odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
– če kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– če niso izpolnjeni pogoji pogodbe za priključitev ali pa je priključek izveden v nasprotju z njimi
Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih tudi v naslednjih primerih:
– če uporabnik niti po prejemu opomina v roku ne poravnava računov za kanalščino ali čiščenje odpadnih ter padavinskih voda, vendar samo v primerih, ko s tem ni prizadet drugi uporabnik,
– če uporabnik pisno zahteva ukinitev kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta.
Odvajanje odpadnih in padavinskih vod se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve pred ponovno priključitvijo ter stroške sanacije. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki so jo povzročile njegove odpadne vode.

Izvajalec javne službe ima pravico, da prekine odvajanje odpadnih in padavinskih vod za krajši čas zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, obvestiti uporabnike ter pristojne organe.
V primeru krajših nepredvidljivih prekinitev (do ene ure) odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za izvajalca ni obvezna.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo oziroma onesnaženje vodnih virov, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih vod, o tem mora obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Pogostost in način analize so določene v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Lastnosti odpadnih voda se kontrolirajo z rednimi in izrednimi analizami. Redne analize se opravljajo na stroške uporabnikov javne kanalizacije. Izredne analize zagotavlja izvajalec javne službe. Če je izredna analiza neugodna za uporabnika, nosi stroške uporabnik.
Izvajalec javne službe lahko v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. To določilo ne velja za gospodinjstva.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo naravne vodne vire, odpadne vode pa odvajajo v javno kanalizacijo, morajo, če nimajo vgrajenih vodomerov, le-te vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, se smiselno uporabljajo določbe odloka o oskrbi s pitno vodo.

Meritve, ki so določene v pogodbi o priključitvi, izvaja uporabnik sam in za to pooblaščen izvajalec na stroške uporabnika. Izvajalec javne službe predpiše način vzorčenja, pogostost meritev in analizne parametre. Meritve količin, ki so osnova za izračun čiščenja odpadnih vod, izvaja izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v potrdilu, če uporabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne na manj kot vsakih šest mesecev. O rezultatih meritev, ki jih s soglasjem izvaja uporabnik, je uporabnik dolžan obveščati izvajalca javne službe najmanj enkrat letno oziroma do 31. 1. tekočega leta za preteklo leto.

Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno vodo, ki ni podobna komunalni, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe. Uporabnik mora izvajalcu javne službe predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi upravljavca za nadzorni pregled merilnega mesta. Merilno mesto mora biti stalno brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
Uporabnik mora voditi dnevnik obratovanja merilnega mesta.
Uporabnik mora izvajalcu javne službe dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled dnevnika obratovanja, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
Pri odvzemu vzorcev odpadne vode mora uporabnik ob vsakem času zagotoviti prisotnost svojega predstavnika. Če uporabnik tega ne zagotovi, je odvzeti vzorec ne glede na to veljaven.
Uporabnik je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. Vsi stroški, povezani s sanacijo prej navedenih posledic, bremenijo uporabnika.

Stroške odvajanja odpadnih vod in padavinskih vod so dolžni plačevati v skladu s Pravilnikom o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 45/05) in veljavnim cenikom izvajalca javne službe vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
Čiščenje odpadnih vod so dolžni plačevati v skladu s Pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije in veljavnim cenikom vsi uporabniki, ki preko javne kanalizacije odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih vod.

Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, morajo izvajalcu na njegov poziv posredovati dokazila, da imajo na voljo dovolj lastnih oziroma najetih kmetijskih površin, na katera se lahko vnašajo živinska gnojila, skladno z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, za ta del ne krijejo stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.

Cena odvajanja odpadnih voda in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, priključnina ter način obračuna so podrobneje opredeljeni v Uredbi o oblikovanju cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 45/05) in pripadajočem ceniku, ki ga sprejme Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na predlog izvajalca javne službe. Olajšave, ki se upoštevajo v ceniku, sprejema občinski svet s posebnim sklepom.
Odvajanje odpadnih voda in čiščenje odpadnih voda se obračunavata kot cena storitve odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, skladno s predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih lokalnih javnih služb na območjih, kjer se javna služba odvajanja odpadnih in padavinskih voda izvaja.
Odvajanje padavinskih voda v javno kanalizacijo se obračunava po ceniku.

Uporabniki čistilne naprave, ki pripeljejo odpadno vodo iz greznic ali drugih objektov za čiščenje odpadnih vod v čiščenje na čistilno napravo, so dolžni plačati enako nadomestilo stroškov čiščenja in odvajanja odpadnih voda, kot uporabniki javne kanalizacije v skladu s cenikom izvajalca javne službe.

Viri financiranja odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda so lahko:
– cena odvajanja odpadne in padavinske vode,
– cena čiščenja odpadnih in padavinskih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– prispevki občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– priključne in druge predpisane takse,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni občinski organ, komunalni redarji, pristojni inšpektorat in v skladu s pooblastilom izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe ima pri odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v skladu s tem odlokom, pravilniki in zakonodajo naslednje obveznosti:
1. da organizira in izvaja javno službo v skladu s programom oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode,
2. da skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
3. da ravna skladno z določbami tehničnega pravilnika in z njimi seznanja uporabnike,
4. da pri uporabnikih kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
5. da obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih vod preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
6. da vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter priključkov,
7. da skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
8. da izdaja akte v skladu s tem odlokom in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
9. da organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in o nastopu višje sile pravočasno poroča pristojnim organom,
10. da sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. da nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
12. da pisno obvešča uporabnike o vsaki njegovi spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
13. da kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje, ki so v sklopu javnih površin,
14. da z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvešča lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav o pogojih in načinu ter rokih in času praznjenja nepretočnih greznic in prevzemanja blata malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznic,
Izvajalec javne službe je dolžan enkrat letno dostaviti občinskemu svetu poročilo o izvajanju javne službe. Med letom je izvajalec javne službe dolžan sprotno obveščati župana o vseh dejstvih in pojavih, ki pomembneje vplivajo na izvajanje javne službe.

Uporabniki imajo poleg v tem odloku, tehničnem pravilniku in drugih predpisih predvsem naslednje obveznosti:
1. da gradijo objekte in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in pravili stroke oziroma izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
2. da v primeru utemeljenih razlogov omogočajo izvajalcu javne službe pregled notranje kanalizacije in sestavo odpadnih voda,
3. da redno vzdržujejo kanalizacijski priključek in notranjo kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. da redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredujejo izvajalcu javne službe,
5. da pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. da obveščajo izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. da redno plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda na podlagi izdanih računov,
8. da odvajajo odpadne vode, ki ne prekoračujejo mejnih vrednosti koncentracij, določenih v predpisih, ki opredeljujejo, katere snovi se štejejo za nevarne škodljive snovi, in ki določajo dopustne temperature odpadne vode,
9. da prijavljajo izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
10. če odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo pri vseh spremembah proizvodnje, ki bi imele za posledico spremembo sestave odpadne vode, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano v skladu s predpisi,
11. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca javne službe pisno obvestiti ob spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
12. ne smejo onemogočati odvoda odpadnih voda drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Z globo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, z globo 50.000 SIT pa odgovorna oseba pravne osebe, če:
a) gradi javno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek in za tovrstne gradnje ni strokovno usposobljen,
b) ne prijavi gradnje javne kanalizacije ali kanalizacijskega priključka v določenem roku,
c) ne izroči v upravljanje javne kanalizacije izvajalcu javne službe v roku, ki je določen s tem odlokom,
d) ne prilagodi elementov javne kanalizacije novi niveleti terena,
e) izvede neposredni kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo v nasprotju z 22. in 28. členom tega odloka,
f) se v določenem roku ne priključi na javno kanalizacijo,
g) dovoli drugemu priključitev njegovih objektov po notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo,
h) ne napove točnih osnov za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod,
i) nima zgrajenega merilnega mesta, kot to določata 32., 33. in 34. člen tega odloka,
j) odvaja odpadne vode v padavinsko kanalizacijo,
k) povzroči razloge za prekinitev odvajanja odpadnih in padavinskih voda iz 29. člena tega odloka.
Z globo 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek tudi uporabnik – fizična oseba, ki stori katerokoli izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
Kršitelj mora povrniti škodo izvajalcu javne službe, ki je nastala kot posledica nespoštovanja določil odloka o javni kanalizaciji, tehničnega pravilnika in pravilnika o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije, oziroma odpraviti posledice in pomanjkljivosti, sicer jih odpravi izvajalec javne službe na stroške kršitelja.
Škoda se obračuna po veljavnem ceniku.

S sprejetjem tega odloka preneha veljavnost samoupravnega sporazuma o pogojih pri opravljanju storitev odvoda odpadnih in meteorskih voda, Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 6/85.

Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji sprejme izvajalec javne službe na predlog strokovnih služb izvajalca javne službe in ob soglasju župana v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Izvajalec javne službe je dolžan v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripraviti predlog cenika storitev izvajalca in priključnine na podlagi pravilnika ter predlog posredovati Občinskemu svetu Občine Miren - Kostanjevica v obravnavo in sprejem.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.