Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Vida Kondića iz Velenja, na seji dne 1. decembra 2005

1. Določba 67. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01, 76/03 in 110/03 – ur.p.b.) je v neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor je dolžan ugotovljeno neskladnost z Ustavo odpraviti v roku desetih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljene neskladnosti se šteje, da je ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev pravice do otroškega dodatka pogoj stalnega prebivališča iz 67. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih izpolnjen, če otrok zakonito živi v Republiki Sloveniji.

1. Pobudnik, tujec s stalnim prebivališčem v Sloveniji, izpodbija 67. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01, 76/03 in 110/03 – ur.p.b. – v nadaljevanju ZSDP). Izpodbija določbo, po kateri ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Navaja, da imajo tako njegova šoloobvezna otroka, ki sta se v Slovenijo priselila leta 2001, kot tudi otrok, rojen v Sloveniji leta 2001, dovoljenje za začasno prebivanje. Do 12. 12. 2003 je zanje prejemal otroški dodatek, nato pa je bil njegov zahtevek zavrnjen zato, ker otroci nimajo stalnega prebivališča oziroma ne izpolnjujejo pogojev po 67. členu ZSDP. Pobudnik meni, da so otroci z dovoljenjem za začasno prebivanje v neenakopravnem položaju oziroma da bi morale biti pravice vseh otrok na ozemlju Slovenije enake.
2. Državni zbor v odgovoru z dne 6. 6. 2005, pred njim pa Vlada v mnenju z dne 25. 1. 2005 in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v pojasnilih z dne 8. 3. 2004 navajajo, da je bila sprememba ureditve leta 2003, s katero je uveljavljena izpodbijana določba, namenjena temu, da se v notranjepravni ureditvi družinskih prejemkov upošteva načelo enake obravnave oziroma prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva. Pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list, št. 76/03 – v nadaljevanju ZSDP-A) je bilo namreč, ob nekaj izjemah, državljanstvo Republike Slovenije pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka.

3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Po prvem odstavku 65. člena ZSDP se z otroškim dodatkom staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda, ki ga določa ZDSP. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta (drugi odstavek 70. člena). Za uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu (prvi odstavek 71. člena). Upravičenci, ki že prejemajo otroški dodatek, vložijo vlogo za ponovno uveljavitev pravice do otroškega dodatka v zadnjem mesecu veljavnosti odločbe (22. člen Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov – Uradni list RS, št. 15/03).
5. Drugi odstavek 14. člena Ustave določa, da so pred zakonom vsi enaki. To ne pomeni, da predpis – kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave – ne bi smel različno urejati enakih položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Zastavlja se torej vprašanje, ali je zakonodajalec imel razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari, za ureditev, po kateri razlikuje med starši, ki sicer izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do otroškega dodatka, po tem, ali ima njihov otrok, ki zakonito živi z njimi v Republiki Sloveniji, tu stalno prebivališče.
6. Iz zakonodajnega gradiva ni razvidno, zakaj je zakonodajalec kot pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka določil otrokovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Stalno prebivališče otroka ni okoliščina, ki bi kazala na socialni položaj staršev, ki so dolžni otroka preživljati. Za pridobitev pravice do otroškega dodatka pomeni odločilno okoliščino dosežena raven dohodka na družinskega člana. Ureditev, ki pogojuje pridobitev pravice do otroškega dodatka s stalnim prebivališčem otroka, tako ni v razumni povezavi s predmetom urejanja. Po presoji Ustavnega sodišča zato razlikovanje med starši, ki bi bili sicer upravičenci do otroškega dodatka, ne temelji na razumnem, iz narave stvari izhajajočem razlogu. Določba 67. člena ZSDP je zato v neskladju z načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave).
7. Ker gre za položaj iz prvega odstavka 48. člena ZUstS, je Ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in za odpravo ugotovljene neskladnosti z Ustavo določilo rok desetih mesecev.
8. Upoštevaje načelo največje koristi otroka je na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo še način izvršitve odločbe. Do odprave ugotovljene neskladnosti 67. člena ZSDP centri za socialno delo ne smejo zavrniti vloge staršev (ali drugih oseb iz 67. člena ZSDP) za priznanje pravice do otroškega dodatka samo zato, ker izpolnjevanja pogoja otrokovega stalnega prebivališča ni mogoče izkazati z izpiskom iz registra stalnega prebivalstva. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če otrok zakonito živi v Sloveniji.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.