Na podlagi prvega odstavka 17. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa vsebino dolgoročnih in letnih načrtov lovsko upravljavskih območij ter vsebino letnih načrtov lovišč oziroma lovišč s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: LPN), roke za sprejemanje načrtov, način predstavitve in nadzora nad uresničevanjem načrtov.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– ožje ekološke enote so skupine lovišč znotraj lovsko upravljavskih območij (v nadaljnjem besedilu: LUO), v katerih obstajajo za divjad razmeroma enovite življenjske razmere;
– letni načrti so letni načrti LUO ter letni načrti lovišč in LPN.

Dolgoročni načrti LUO vsebujejo:
– podatke o LUO;
– analizo preteklega upravljanja z divjadjo;
– analizo opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi;
– oceno stanja populacij divjadi;
– oceno stanja življenjskega okolja divjadi;
– presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;
– opredelitev ciljev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo po posameznih vrstah;
– opredelitev usmeritev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo po posameznih vrstah na podlagi opredeljenih ciljev.

Podatki o LUO obsegajo:
– opis LUO in pomen, ki ga ima pri upravljanju z divjadjo v Sloveniji;
– tabelarni in kartni prikaz LUO in ožjih ekoloških enot, pri čemer se posebej prikažejo gozdovi, kmetijska zemljišča in vode ter delitev na lovno in nelovno površino;
– opis in kartni prikaz zavarovanih območij in območij Nature 2000 z navedbo posebnih omejitev glede upravljanja z divjadjo;
– seznam upravljavcev lovišč in LPN ter pregledno karto lovišč in LPN v območju.

(1) Analiza preteklega upravljanja z divjadjo za obdobje preteklih deset let za LUO obsega:
– ugotovitev stopnje uresničevanja načrtovanega odvzema posameznih vrst divjadi po številu in strukturi;
– ugotovitev višine, vzrokov in trendov izgub divjadi;
– oceno primernosti načrtovanega odvzema v preteklem obdobju in pojasnitev vzrokov za morebitna odstopanja;
– ugotovitev gibanja telesnih mas in mas rogovja uplenjene divjadi.
(2) Analiza opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi zajema analizo izvedenih ukrepov v habitatih divjadi, analizo ukrepov za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in analizo ukrepov za preprečevanje škod od divjadi, pri čemer se za obdobje preteklih deset let upoštevajo podatki o:
– stopnji uresničevanja načrtovanih ukrepov;
– vzrokih za morebitno neizpolnitev načrtovanih ukrepov;
– učinkovitosti oziroma ustreznosti opravljenih ukrepov.

(1) Ocena stanja populacij divjadi se ugotavlja na podlagi analize preteklega upravljanja z divjadjo, na podlagi analize drugih za divjad pomembnih podatkov ter s sistematičnimi opazovanji in temelji na naslednjih kriterijih:
– ocenah trendov številčnosti populacij vseh vrst divjadi, z oceno prostorske razporeditve posameznih populacij divjadi (v osrednjih in robnih površinah poseljenosti, navezavami na sosednja LUO ter ugotovljenimi smermi spreminjanja življenjskega prostora);
– oceni medsebojnih vplivov populacij različnih vrst divjadi;
– oceni spolne in starostne strukture ter prirastka populacij divjadi;
– oceni zdravstvenega stanja divjadi.
(2) Ocena stanja populacij divjadi se razen za nivo celotnega LUO lahko izdela tudi za ožje ekološke enote znotraj LUO.

(1) Ocena stanja življenjskega okolja divjadi je izdelana v okviru LUO oziroma za njegove ožje ekološke enote in vsebuje zlasti analizo prehranskih in bivalnih razmer za posamezne vrste divjadi in analizo vplivov druge rabe prostora na bivalne razmere.
(2) Ožje ekološke enote so prikazane na pregledni ­karti.

Presoja naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem je izdelana na podlagi analize trendov bioloških in gospodarskih kazalnikov, med katere spadajo zlasti:
– trend zdravstvenega stanja divjadi, telesnih mas in mas rogovja divjadi;
– trend povzročenih škod od divjadi na gozdni vegetaciji (objedenost, obgrizenost in lupljenje), zlasti stopnje objedenosti gozdnega mladja;
– trend povzročenih škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in objektih.

Cilji za trajnostno gospodarjenje z divjadjo po posameznih vrstah morajo vsebovati:
– opredelitev ciljne gostote in prostorske razporeditve divjadi po posameznih vrstah;
– določitev ciljne starostne, spolne in kakovostne strukture populacije za posamezne vrste divjadi;
– določitev ciljnih razmerij med populacijami posameznih vrst divjadi;
– ciljno stanje življenjskega okolja divjadi glede bivalnih in prehranskih razmer.

Opredelitev usmeritev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo po posameznih vrstah na podlagi opredeljenih ciljev vsebuje zlasti:
– usmeritve za ohranitev in nego habitatov divjadi v gozdnem in negozdnem prostoru po posameznih ekoloških enotah;
– usmeritve za izboljšanje prehranskih razmer divjadi;
– usmeritve za preprečevanje škod od in na divjadi;
– določitev osrednjih in robnih površin življenjskega prostora posameznih populacij divjadi, za doseganje želene ciljne številčnosti ter smeri širjenja populacij divjadi v določenih predelih LUO;
– usmeritve za opazovanje in spremljanje številčnosti, strukture in zdravstvenega stanja populacij posameznih vrst divjadi;
– usmeritve za določitev ukrepov v populacijah divjadi po posameznih delih LUO.

Letni načrti LUO temeljijo na usmeritvah iz dolgoročnih načrtov LUO, analizah izvajanja načrta in ocenah stanja za obdobje zadnjih pet let, s poudarkom na zadnjem letu, ter vsebujejo:
– analizo preteklega upravljanja z divjadjo;
– analizo opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi;
– oceno stanja populacij divjadi;
– presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;
– cilje za zagotovitev naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem;
– cilje za trajnostno gospodarjenje s populacijami divjadi in njihovih habitatov po vrstah divjadi;
– ukrepe za zagotovitev naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem;
– ukrepe za trajnostno gospodarjenje s populacijami divjadi in njihovih habitatov po vrstah divjadi.

(1) Analiza preteklega upravljanja z divjadjo za obdobje zadnjih pet let vsebuje podatke s poudarkom na zadnjem letu, še posebej:
– ugotovitev stopnje uresničevanja načrtovanega odvzema posameznih vrst divjadi po številu in spolni ter starostni strukturi;
– ugotovitev višine, vzrokov in trendov izgub divjadi;
– oceno stopnje uresničevanja načrtovanega odvzema v preteklem obdobju in pojasnitev vzrokov za morebitna odstopanja;
– presojo uspešnosti gospodarjenja z divjadjo ter izvajanja ukrepov za vzdrževanje naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z okoljem;
– ugotovitev gibanja telesnih mas in mas rogovja uplenjene divjadi.
(2) Analiza opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi zajema analizo ukrepov za ohranitev habitatov, analizo ukrepov za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in analizo ukrepov za preprečevanje škod od in na divjadi, pri čemer se za obdobje zadnjih pet let, s poudarkom na zadnjem letu:
– ugotovi stopnja uresničevanja načrtovanih ukrepov;
– pojasnijo vzroki za morebitno neizpolnitev načrtovanih ukrepov;
– presodi učinkovitost oziroma ustreznost opravljenih ukrepov.

Ocena stanja populacij divjadi se na podlagi analize preteklega upravljanja z divjadjo, na podlagi analize drugih za divjad pomembnih podatkov, ter s sistematičnimi opazovanji ugotavlja za obdobje zadnjih pet let, s poudarkom na ugotovitvah zadnjega leta in temelji na naslednjih kriterijih:
– oceni trenda številčnosti populacije v primerjavi s preteklimi leti in oceni njene prostorske porazdelitve;
– oceni medsebojnih vplivov različnih vrst divjadi;
– oceni sestave populacije po spolu in starosti;
– oceni zdravstvenega stanja.

Presoja naravnega ravnovesja med divjadjo in usklajenost z okoljem se ugotavlja za obdobje zadnjih pet let, s poudarkom na zadnjem letu, na podlagi analize bioloških in gospodarskih kazalnikov, med katere spadajo zlasti:
– trend zdravstvenega stanja divjadi, telesnih mas in mas rogovja divjadi;
– trend povzročenih škod od divjadi na gozdni vegetaciji, zlasti stopnje objedenosti gozdnega mladja;
– trend povzročenih škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in objektih.

Cilji upravljanja z divjadjo in ukrepi za ohranitev populacij divjadi v letnem načrtu LUO povzemajo izhodiščne cilje iz dolgoročnih načrtov LUO, in sicer:
– določitev ciljne starostne, spolne in kakovostne strukture populacije za posamezne vrste divjadi;
– določitev ciljnih razmerij med populacijami posameznih vrst divjadi;
– ciljno stanje življenjskega okolja divjadi glede bivalnih in prehranskih razmer.

(1) Ukrepi za ohranitev populacij divjadi se vrstno, količinsko in prostorsko opredelijo, in sicer kot:
– ukrepi za nego habitatov divjadi v gozdnem in negozdnem prostoru;
– ukrepi za izboljšanje prehranskih razmer divjadi;
– ukrepi za preprečevanje škod od divjadi;
– ukrepi v populacijah posameznih vrst divjadi.
(2) Vrste ukrepov za ohranitev populacij divjadi iz prvih treh alinei iz prejšnjega odstavka so opredeljene v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Z ukrepi v populacijah posameznih vrst divjadi so določeni odvzem divjadi ter morebitno naseljevanje ali dodajanje divjadi. Odvzem divjadi je ob upoštevanju značilnosti posameznih vrst divjadi določen za celotno LUO oziroma po posameznih ožjih ekoloških enotah. Pri tem se upošteva prostorska razporeditev populacije znotraj LUO.
(2) Določitev odvzema vsebuje:
– število ter spolno in starostno strukturo za odvzem predvidenih osebkov, z dopustnimi odstopanji;
– priporočilo za časovno dinamiko odvzema za posamezne vrste oziroma kategorije parkljaste divjadi;
– kriterije za prostorsko porazdelitev odvzema po skupinah lovišč oziroma posameznih loviščih.
(3) Ukrepi za naseljevanje divjadi morajo temeljiti na ugotovitvah posebne študije Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod), ki mora vsebovati preučitev ustreznosti življenjskega okolja in možnosti trajnega preživetja naseljene divjadi.
(4) Usmeritve in ukrepi za dodajanje divjadi morajo upoštevati usmeritve dolgoročnega načrta LUO in primernost okolja, v katero se ta divjad izpušča.

(1) Letni načrt lovišča in LPN vsebuje:
– načrt odvzema po posameznih vrstah divjadi v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena;
– načrtovana dela v življenjskem okolju divjadi.
(2) Letni načrt lovišča in LPN se pripravi na obrazcu Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega pravilnika.
(3) Obrazec Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom je voden tudi v elektronski obliki, ki jo v skladu s Prilogo 1 oblikuje Zavod za gozdove Slovenije.

(1) Podatke, ki so potrebni za izdelavo dolgoročnega načrta LUO, posreduje upravljavec lovišča in LPN pristojni območni enoti Zavoda, ki je nosilec izdelave dolgoročnega načrta LUO, in območnemu združenju upravljavcev lovišč (v nadaljnjem besedilu: OZUL). Vsebino potrebnih podatkov in rok za oddajo podatkov, s pisnim zahtevkom, določi Zavod.
(2) Podatke, ki so potrebni za izdelavo letnega načrta LUO – izpolnjen obrazec Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom in podatke iz evidenc o odvzemu divjadi – posreduje upravljavec lovišča in LPN pristojni območni enoti Zavoda, ki je nosilec izdelave letnega načrta LUO in OZUL, v elektronski obliki najkasneje do 10. februarja tekočega leta.

(1) Osnutek dolgoročnega načrta LUO določi Svet Zavoda. Osnutek dolgoročnega načrta mora Zavod objaviti na svoji spletni strani 10 dni pred javno predstavitvijo. Po javni predstavitvi osnutka dolgoročnega načrta LUO, ki jo opravi Zavod, dajo na osnutek načrta Zavodu pisno mnenje izvršilni organ OZUL v LUO v imenu upravljavcev lovišč in LPN, območne enote Zavoda RS za varstvo narave, območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, lokalne skupnosti in drugi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem, in sicer v roku 15 dni po javni predstavitvi osnutka dolgoročnega načrta LUO. O poteku javne predstavitve osnutka dolgoročnega načrta LUO je treba voditi zapisnik.
(2) Kolikor organizacije iz prejšnjega odstavka ne podajo pisnega mnenja v roku 15 dni, se šteje, da nimajo pripomb na osnutek dolgoročnega načrta LUO.
(3) Na podlagi presoje mnenj iz prejšnjega odstavka tega člena izdela Zavod predlog dolgoročnega načrta LUO. Zavod mora vsaki organizaciji, ki je posredovala svoje mnenje, pisno utemeljiti vzroke, zaradi katerih predlogi oziroma mnenja k dolgoročnemu načrtu niso bili upoštevani. Predlog dolgoročnega načrta LUO določi Svet Zavoda.
(4) Predloge dolgoročnih načrtov LUO mora Zavod predložiti v sprejem ministru, pristojnemu za divjad in lovstvo, najmanj 90 dni pred iztekom veljavnosti dolgoročnih načrtov.
(5) Nosilec izdelave dolgoročnega načrta LUO je pristojna območna enota Zavoda, ki teritorialno pokriva pretežni del LUO.
(6) Območne enote Zavoda, pristojne za izdelavo dolgoročnih načrtov LUO, so navedene v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Osnutek letnega načrta LUO določi Strokovni svet območne enote Zavoda. Osnutek letnega načrta mora Zavod objaviti na svoji spletni strani 7 dni pred javno predstavitvijo. Zavod po izdelavi osnutka predstavi temeljne vsebine letnega načrta LUO na javni predstavitvi organizacijam iz prvega odstavka prejšnjega člena. Javna predstavitev mora biti izvedena najkasneje do 1. aprila tekočega leta. O poteku javne predstavitve osnutka letnega načrta LUO se vodi zapisnik.
(2) Na podlagi presoje zbranih pripomb, razvidnih iz zapisnika poteka javne predstavitve, strokovna služba Zavoda izdela predlog letnega načrta LUO. Zavod mora vsaki organizaciji, ki je posredovala svoje mnenje, pisno utemeljiti vzroke, zaradi katerih predlogi oziroma mnenja k letnemu načrtu niso bili upoštevani. Predlog sprejme Svet območne enote Zavoda na območju, ki je pristojno za določitev predloga načrta najkasneje do 5. aprila tekočega leta. Pred sprejetjem predloga lahko Svet območne enote Zavoda zahteva dodatna pojasnila za določene vsebine načrta LUO, ki jih je pripravila strokovna služba Zavoda.
(3) Zavod mora ministru, pristojnemu za divjad in lovstvo, predložiti v sprejem predlog letnega načrta LUO najkasneje do 10. aprila tekočega leta.
(4) Minister, pristojen za divjad in lovstvo, sprejme letni načrt LUO, najkasneje v 15 dneh od predložitve načrta v sprejem. Pred sprejetjem letnega načrta, lahko minister, pristojen za divjad in lovstvo, od Zavoda zahteva dodatna pojasnila za določene vsebine načrta LUO, oziroma preveri določene vsebine letnega načrta LUO pri drugih strokovnjakih za področje divjadi in lovstva.
(5) Nosilec izdelave letnega načrta LUO je pristojna območna enota Zavoda, ki teritorialno pokriva pretežni del LUO. Svet območne enote Zavoda, ki je pristojen za določitev predloga letnega načrta LUO, je tisti, ki teritorialno pokriva pretežni del LUO.
(6) Območne enote Zavoda, pristojne za izdelavo letnih načrtov LUO in Sveti območnih enot Zavoda, pristojni za določitev predlogov letnih načrtov LUO so navedeni v Prilogi 3 tega pravilnika.
(7) Zavod po objavi sklepa o sprejemu letnih načrtov LUO le te v elektronski obliki posreduje OZUL-om.

(1) Najkasneje 15 dni od začetka veljavnosti pravilnika o sprejemu letnih načrtov LUO v Uradnem listu Republike Slovenije morajo izvršilni organ OZUL, Zavod in upravljavci lovišč in LPN v LUO zagotoviti, da se letni načrti lovišč in LPN uskladijo z letnim načrtom LUO.
(2) Organi iz prejšnjega odstavka izdelajo razdelilnik odvzema posameznih vrst divjadi in ukrepov v populacijah posameznih vrst divjadi ter v njihovem življenjskem okolju. O uskladitvi načrtov izvršilni organ OZUL in Zavod izdata pisni sklep. Tako usklajene letne načrte lovišč in LPN z letnim načrtom LUO morajo upravljavci sprejeti najkasneje v 30 dneh od sprejema letnega načrta. Upravljavci lovišč in LPN morajo letni načrt poslati Zavodu v elektronski obliki, v roku 15 dni od njegovega sprejema.
(3) Do sprejema letnih načrtov lovišč in LPN se izvaja le lov na divjad, ki se v skladu z določbami predpisa, ki ureja vrste divjadi in njihove lovne dobe, lahko lovi celo leto. Pri vrstah divjadi, za katere je določen delni lovopust, je dovoljen lov v višini in strukturi 50% od načrta odvzema, potrjenega v letnem načrtu lovišča in LPN iz prejšnjega leta. Ukrepi v življenjskem okolju divjadi se izvajajo na način in v obsegu, kot so bili načrtovani v potrjenem letnem načrtu lovišča in LPN iz prejšnjega leta.

Dolgoročni načrt LUO se lahko spremeni ali dopolni, če je to potrebno zaradi nepredvidenih sprememb v življenjskem okolju ali v populacijah divjadi oziroma zaradi omejitev s področja varstva narave. Za sprejem sprememb oziroma dopolnitev se uporablja postopek iz 20. člena tega pravilnika.

Za izvajanje tega pravilnika lahko Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za divjad in lovstvo, izda interna navodila za izdelavo načrtov upravljanja z divjadjo.

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika izvaja Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.

(1) Prvi predlog dolgoročnih načrtov LUO mora Zavod predložiti v sprejem ministru, pristojnemu za divjad in lovstvo, do 31. 10. 2006.
(2) Za leto 2006 Zavod pripravi letne načrte LUO osnovi desetletnih lovsko-gojitvenih načrtov ter v skladu s tem pravilnikom in predpisom, ki ureja lovsko-upravljavska območja v Republiki Sloveniji in njihove meje.

(začetek veljavnosti načrtov upravljanja z divjadjo)
Dolgoročni načrti upravljanja z divjadjo v skladu s tem pravilnikom začnejo veljati 1. januarja 2007.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o vsebini lovsko-gojitvenih načrtov območij (Uradni list RS, št. 27/99, 39/00 in 109/01) in Pravilnik o lovskogospodarskih načrtih ter letnih načrtih gospodarjenja z divjadjo (Uradni list RS, št. 27/99, 109/01, 91/02 – odl. US).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.