Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. novembra 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, ki obsega:
– Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah – ZPRPGDT (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah – ZPRPGDT-A (Uradni list RS, št. 91/05 z dne 14. 10. 2005).
Št. 411-05/02-21/8
Ljubljana, dne 30. novembra 2005
EPA 501-IV
Podpredsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Vasja Klavora l.r.
Z A K O N
O POMOČI ZA REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V TEŽAVAH
uradno prečiščeno besedilo
(ZPRPGDT-UPB1)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa namen, vrste državnih pomoči, merila, postopke ter način zagotavljanja sredstev iz proračuna Republike Slovenije za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (v nadaljnjem besedilu: družba), ki imajo sedež v Republiki Sloveniji.
2. člen
Družba je v težavah, kadar ni zmožna z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih družbenikov, delničarjev ali upnikov, ustaviti negativnih gibanj poslovanja, ki bi brez posredovanja države ogrozila obstoj družbe.
Predpostavlja se, da je družba v težavah:
– v primeru kapitalskih družb, kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala;
– v primeru osebnih družb, kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico kapitala, ki je prikazan v računovodski evidenci in je tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let v zadnjih dvanajstih mesecih, dosegla višino četrtine kapitala, ki je prikazan v računovodski evidenci;
– če je družba iz prejšnjih alinei že postala plačilno nesposobna ali če izpolnjuje pogoje za uvedbo postopkov v zvezi z insolventnostjo.
V primeru, da družba v težavah ne izkazuje izgube kapitala v smislu prejšnjega odstavka, lahko težave dokazuje z naraščajočimi izgubami, povečanimi terjatvami, zmanjševanjem prodaje, povečevanjem zalog, zmanjšanjem izkoriščenosti proizvodnih sredstev, padanjem denarnih tokov, naraščajočimi dolgovi, naraščajočimi stroški obresti ali zmanjševanjem vrednosti premoženja.
Natančnejša merila za dokazovanje težav iz prejšnjega odstavka predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
3. člen
Državna pomoč se po tem zakonu lahko dodeli za naslednje namene:
– kot pomoč v času priprave programa prestrukturiranja (v nadaljevanju: pomoč za reševanje) oziroma
– kot pomoč za izvajanje programa prestrukturiranja za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja družbe (v nadaljevanju: pomoč za prestrukturiranje).
Državne pomoči se dodeljujejo v skladu z načeli racionalnosti, transparentnosti in nujnosti.
Cilj državnih pomoči po tem zakonu je zagotoviti delovanje družbe, ki ima ohranjene vitalne funkcije in zagotovljen trg.
Državna pomoč ni namenjena za financiranje novih investicij, ki niso bistvenega pomena za obnovo sposobnosti družbe za preživetje.
Gospodarska družba v težavah po tem zakonu, v kateri kapitalski delež Republike Slovenije presega 25%, ne more prejeti državnih poroštev in posojil.
4. člen
Program prestrukturiranja družbe mora vsebovati:
– analizo vzrokov za nastale težave z oceno gospodarskih in socialnih posledic v primeru stečaja družbe,
– predstavitev ciljev družbe in strategije za dosego ciljev po posameznih področjih,
– prestrukturiranje (tržno, tehnološko, finančno, kadrovsko, ekološko),
– projekcije poslovanja za petletno obdobje (variantno: optimistična, realna, pesimistična),
– časovni razpored aktivnosti,
– izravnalne ukrepe, s katerimi se zmanjšujejo škodljivi učinki dodeljene državne pomoči na pogoje poslovanja in preprečujejo motnje konkurence na trgu.
Natančnejšo vsebino programa prestrukturiranja in listine, s katerimi se dokazujejo posamezne trditve, določi vlada.
5. člen
Družbe, ki želijo pridobiti sredstva za namene določene v 3. členu tega zakona, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je družba v težavah v skladu z opredelitvijo v 2. členu tega zakona;
– da pripravi predlog programa prestrukturiranja oziroma predloži program prestrukturiranja iz prejšnjega člena oziroma načrt finančne reorganizacije družbe v prisilni poravnavi, ki je pripravljen tako, da vsebuje elemente programa prestrukturiranja iz prejšnjega člena;
– da zoper družbo ni uveden stečajni postopek oziroma likvidacija.
Državnih pomoči niso upravičene zaprositi novo nastale družbe in družbe, ki so nastale z likvidacijo prejšnje družbe ter družbe iz sektorja jeklarstva in premogovništva.
Novo nastale družbe so za namene tega zakona družbe, ki poslujejo nepretrgoma manj kot tri leta.
Poleg tega državnih pomoči niso upravičene zaprositi povezane družbe, razen če je mogoče dokazati, da so vzroki težav v družbi sami in da težave niso rezultat samovoljnega prerazporejanja stroškov med njimi.
6. člen
Oblike državnih pomoči po tem zakonu so:
– krediti,
– subvencije,
– subvencije obrestnih mer,
– poroštva,
– kapitalske naložbe,
– odlog pri plačilu davkov in prispevkov.
7. člen
Državna pomoč je enkratna pomoč, ki se v skladu z določbami tega zakona dodeli po načelu 'enkrat in zadnjič'.
Višina državne pomoči posamezni družbi v težavah ne sme presegati zneska 10 milijonov EVR v tolarski protivrednosti.
Ponovna državna pomoč po tem zakonu je možna po obdobju desetih let od zaključenega prestrukturiranja oziroma od prvega izplačila državne pomoči. Izjemoma se državna pomoč lahko ponovno podeli pred potekom desetih let v naslednjih primerih:
1. če dodelitev pomoči za prestrukturiranje sledi dodelitvi pomoči za reševanje kot del enotnega ukrepa za prestrukturiranje;
2. če je bila v skladu s tem zakonom dodeljena pomoč za reševanje in tej pomoči ni sledila pomoč za prestrukturiranje ter sta izpolnjena naslednja pogoja:
a) da je bila že dodeljena državna pomoč za reševanje zadostna za preživetje družbe v daljšem obdobju in
b) je nova državna pomoč potrebna zaradi nastopa nepredvidljivih okoliščin, na katere družba ni imela vpliva, vendar ne prej kot po preteku petih let od prvega nakazila državne pomoči;
3. v izjemnih in nepredvidljivih okoliščinah, za katere družba ni odgovorna.
Za ponovno državno pomoč je treba predhodno pridobiti odobritev Evropske komisije.
8. člen
Državno pomoč veliki družbi lahko Vlada Republike Slovenije odobri šele, ko po posamični priglasitvi Evropski komisiji prejme njeno odobritev dodelitve državne pomoči.
Program prestrukturiranja se lahko med izvajanjem spremeni samo na podlagi potrditve Evropske komisije. Priglasitev za odobritev sprememb programa prestrukturiranja pripravi ministrstvo, pristojno za dejavnost, ki jo opravlja družba (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo) in družba v težavah, ki prosi za spremembo programa prestrukturiranja.
Za male in srednje velike družbe programe prestrukturiranja potrjuje vlada in jih posreduje Evropski komisiji.
9. člen
V času priprave in izvajanja programa prestrukturiranja, ne sme družba izven programa prestrukturiranja prejeti nobene druge državne pomoči.
II. POMOČ ZA REŠEVANJE
10. člen
Pomoč za reševanje je:
– začasna in povratna pomoč;
– pomoč, katere osnovni cilj je, da ostane družba v težavah pri življenju v obdobju, ki je potrebno za izdelavo programa prestrukturiranja;
– namenjena za odpravljanje likvidnostne krize in plačilne nesposobnosti;
– pomoč, ki se dodeljuje za obdobje, ki ni daljše od šest mesecev;
– omejena na najnižjo potrebno vsoto;
– utemeljena z resnimi socialnimi težavami in ne sme imeti neupravičenih škodljivih učinkov prelivanja na druge države članice Evropskih skupnosti;
– pomoč, ki se dodeljuje tudi za nujne ukrepe strukturne narave, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje;
– pomoč, ki ne more biti dodeljena za finančno prestrukturiranje.
Kot pomoč za reševanje se dodeljujejo:
– kratkoročni krediti pod tržnimi pogoji
ali
– subsidiarna poroštva za kratkoročne kredite pridobljene pod tržnimi pogoji.
11. člen
Kratkoročni kredit se lahko odobri pod naslednjimi pogoji:
– odobri se za čas, ki je potreben za izdelavo predloga programa prestrukturiranja, vendar ne za več kot šest mesecev;
– kredit mora biti povrnjen najkasneje v šest mesecih po izplačilu prvega obroka družbi;
– kredit je omejen na znesek, ki še omogoča tekoče poslovanje družbe;
– obrestna mera ne sme odstopati od tržnih pogojev.
12. člen
Družbi se lahko dodeli subsidiarno poroštvo za kredit, najet kot pomoč v času priprave programa prestrukturiranja, če najeti kredit izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
III. POMOČ ZA PRESTRUKTURIRANJE
13. člen
Pomoč za prestrukturiranje prejme družba na osnovi veljavne sheme državne pomoči oziroma po potrditvi individualne pomoči na osnovi programa prestrukturiranja s strani Evropske komisije z namenom obnove dolgoročne sposobnosti preživetja.
Za prestrukturiranje družbe se lahko uporabi katere koli oblike pomoči iz 6. člena tega zakona.
Osnova za dodelitev pomoči je program prestrukturiranja, ki ga obravnava in potrdi nadzorni svet družbe, oziroma drug pristojen organ družbe.
V programu prestrukturiranja morajo družbe zagotoviti ustrezno višino lastnih sredstev, in sicer:
– v primeru majhnih družb vsaj 25%
– v primeru srednje velikih družb vsaj 40%
– v primeru velikih družb vsaj 50%.
1. Krediti
14. člen
Kredit se lahko odobri največ za čas trajanja prestrukturiranja pod naslednjimi pogoji:
– moratorij na odplačilo kredita znaša največ dve leti,
– za zavarovanje kredita da družba ustrezne instrumente zavarovanja.
Višino obrestne mere za kredit določi vlada.
2. Subvencije
15. člen
Subvencije se dodeljujejo v izjemnih primerih za izvedbo nujnih nalog pri reševanju družb, za katere ni mogoče pridobiti drugih virov sredstev za izvajanje ukrepov poslovnega prestrukturiranja, predvsem:
– za ohranitev delovnih mest,
– za izobraževanje,
– za usposabljanje.
3. Subvencioniranje obrestne mere
16. člen
Subvencije obrestnih mer se lahko namenijo za nove kredite, ki jih družba najame zaradi prestrukturiranja pri finančnih institucijah in sicer do tržne obrestne mere.
Višina subvencioniranja obrestne mere se določi vsako leto s posebnim sklepom vlade.
4. Poroštva
17. člen
Poroštva Republike Slovenije po tem zakonu se lahko dajejo za celoten znesek kredita ali za ustrezen del kredita.
Obrestne mere in stroški kreditov, za katere se daje poroštvo, morajo biti enake obrestnim meram in stroškom istovrstnih kreditov, s katerimi se zadolžuje Republika Slovenija.
Poroštva morajo biti ustrezno zavarovana s primernim zavarovanjem.
18. člen
Državna poroštva se ne dajejo:
– ex post bankam za poplačilo prevzetih dolgov od drugih finančnih institucij, ne da bi bili predhodno prilagojeni pogoji financiranja;
– za zamenjavo kredita brez garancije za kredit z garancijo pri isti finančni instituciji;
– če kreditojemalec opravlja gospodarsko javno službo kot svojo dejavnost oziroma če je dejavnost organizirana kot javna služba v Republiki Sloveniji;
– za obveznost tistih kreditojemalcev, ki imajo do države neporavnane zapadle obveznosti.
5. Kapitalska naložba (črtan)
19. člen
Natančnejše pogoje in postopke izdaje poroštev po tem zakonu in obliko ter vrsto zavarovanj določi vlada z uredbo.
6. Odlog pri plačilu davkov in prispevkov (črtan)
20. člen
(črtan)
IV. POSTOPEK ZA DODELJEVANJE DRŽAVNIH POMOČI DRUŽBAM
21. člen
Družba, ki meni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem zakonu, pošlje na pristojno ministrstvo vlogo z obrazložitvijo, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke oziroma dokumentacijo:
– splošne podatke o družbi z izpiskom iz sodnega registra;
– potrdilo, da družba ni v stečajnem postopku;
– poslovno poročilo;
– izjavo, da je za zavarovanje obveznosti po pogodbi o kreditu sposobna nuditi ustrezne instrumente za zavarovanje plačil;
– izjavo solidarnih dolžnikov – pristopiti morajo vse odvisne in obvladujoče družbe kreditojemalca, v kolikor take družbe obstajajo;
– predlog oziroma potrjen program prestrukturiranja.
Pristojno ministrstvo imenuje strokovno medresorsko komisijo, ki vlogo pregleda in pripravi mnenje o izpolnjevanju pogojev za dodelitev pomoči in predlog za dodelitev vrste in višine državne pomoči.
Pristojno ministrstvo vključi kot člana komisije tudi predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, in ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve.
Pristojno ministrstvo lahko pridobi strokovno mnenje neodvisnega zunanjega strokovnjaka o sprejemljivosti programa prestrukturiranja glede na dolgoročno sposobnost preživetja družbe.
V vlogi za dodelitev pomoči je potrebno navesti ali je družba v preteklosti že prejela pomoč za reševanje oziroma prestrukturiranje.
22. člen
O dodelitvi sredstev državnih pomoči odloča vlada na predlog pristojnega ministrstva.
22.a člen
Pristojno ministrstvo je dolžno stalno preverjati izvajanje programa prestrukturiranja. Način preverjanja izvajanja in nadzora nad izvajanjem programa prestrukturiranja določi vlada z uredbo.
23. člen
Pogodbe za dodelitev državnih pomoči sklepa pristojni minister.
V. VIRI POMOČI DRUŽBAM V TEŽAVAH
24. člen
Sredstva za pomoč družbam se za namene tega zakona zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v okviru finančnih načrtov pristojnih ministrstev.
Za namene tega zakona se v celoti uporabijo sredstva, ki se pridobijo na podlagi zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/2000 – ZJS, 67/2001 in 47/2002) in so v skladu s šesto alineo prvega odstavka 7. člena navedenega zakona namenjena sanaciji podjetij.
VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA
25. člen
Pristojna ministrstva so dolžna voditi evidence državnih pomoči za spremljanje in uresničevanje tega zakona.
Vrsto in način vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka določi vlada.
Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah – ZPRPGDT (Uradni list RS, št. 110/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
V letu 2003 se v okviru finančnega načrta ministrstva, pristojnega za gospodarstvo v računu finančnih terjatev in naložb dodatno zagotovijo sredstva za namene tega zakona v višini 750.000.000 tolarjev.
27. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati:
– Pravilnik o izvajanju javnih razpisov za namene prestrukturiranja za področje industrije in gradbeništva (Uradni list RS, št. 25/00);
– Uredba o dodeljevanju sredstev za sanacijo gospodarskih družb iz sredstev kupnin (Uradni list RS, št. 52/02).
28. člen
Vlada Republike Slovenije izda predpise iz 2., 4. in 25. člena tega zakona najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
29. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah – ZPRPGDT-A (Uradni list RS, št. 91/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16. člen
Vloge družb v težavah, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje za dodelitev državne pomoči in ki so v postopku, se obravnavajo in zaključijo po tem zakonu.
17. člen
Vlada mora v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladiti Uredbo o kazalnikih, vsebini programa prestrukturiranja in vodenju evidenc o dodeljenih državnih pomočeh gospodarskim družbam v težavah (Uradni list RS, št. 18/03) z določbami tega zakona.
18. člen
Vlada mora izdati podzakonski akt iz 12. in 15. člena tega zakona v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
19. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
