Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 17. člena in sedmega odstavka 74. člena ter za izvajanje drugega odstavka 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav,
v katerih se uporabljajo organska topila
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih (UL L št. 85 z dne 29. 3. 1999, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/13/ES) določa posebne zahteve, povezane s preprečevanjem in zmanjševanjem emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin (v nadaljnjem besedilu: halogenirane organske spojine) v zrak, in sicer:
– vrste dejavnosti in z njimi povezane naprave, za katere se uporabljajo določbe te uredbe,
– mejne vrednosti emisij halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih,
– prepoved uporabe nekaterih halogeniranih organskih spojin,
– vrednotenje emisije halogeniranih organskih spojin in ugotavljanje čezmerne obremenitve,
– program obratovalnega monitoringa ter pogostost in čas vzorčenja meritev koncentracije halogeniranih organskih spojin in
– posebne ukrepe v zvezi z zmanjšanjem tveganja za zdravje ljudi, ki ga povzročajo emisije halogeniranih organskih spojin.
(2) Za vprašanja o emisiji halogeniranih organskih spojin v zrak, ki niso posebej urejena s to uredbo, in vprašanja o emisiji drugih snovi v zrak iz naprav, za katere se uporabljajo določbe te uredbe, se uporablja predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, za vprašanja obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak pa predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
2. člen
(obseg uporabe)
Določbe te uredbe se uporabljajo za dejavnosti oziroma naprave, če se v njih uporabljajo organska topila z vsebnostjo halogeniranih organskih spojin, ki je enaka ali večja od 1% celotne mase topila (v nadaljnjem besedilu: naprava), in sicer za:
– naprave za površinsko čiščenje materialov ali izdelkov (v nadaljnjem besedilu: naprave za površinsko čiščenje), v katerih se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s površine materialov, kar vključuje tudi razmastitev in razlakiranje, ter drugo obdelavo površin s pomočjo organskih topil, razen kemičnega čiščenja tekstila;
– naprave za kemično čiščenje tekstila (v nadaljnjem besedilu: naprave za kemično čiščenje), v katerih se čistijo oblačila, dekorativni tekstil, preproge in podobne dobrine ali se razmastijo krzna, vlakna, perje in volna;
– naprave za ekstrahiranje rastlinskih olj ali živalskih maščob in rafiniranje rastlinskih olj (v nadaljnjem besedilu: naprave za ekstrahiranje), v katerih se ekstrahirajo rastlinska olja in arome iz semen in drugih delov rastlin ali se predelujejo suhi ostanki za živalsko krmo ali čistijo masti in rastlinska olja, pridobljena iz semen in delov rastlin oziroma živali.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. naprava so napeljave in oprema, ki so nepremična tehnična celota, v kateri se izvaja ena ali več dejavnosti iz 2. člena te uredbe ali katera koli druga dejavnost, ki je z njimi tehnično povezana in lahko vpliva na emisije halogeniranih organskih spojin. Za eno napravo se šteje tudi več istovrstnih naprav iz 2. člena te uredbe na posameznem funkcionalno zaokroženem območju v posesti istega upravljavca naprave, vključno s pripadajočo ali z njimi povezano infrastrukturo in tehnološkimi postopki, v katerih se uporabljajo organska topila z vsebnostjo halogeniranih organskih spojin, ki je enaka ali večja od 1% celotne mase topila;
2. obstoječa naprava je naprava, ki je obratovala 24. maja 2002 ali je bila tedaj v gradnji in je bilo zanjo skladno s predpisi pred 24. majem 2002 pridobljeno enotno dovoljenje za poseg v prostor ali gradbeno dovoljenje ter je začela poskusno obratovati najpozneje 30. aprila 2002;
3. večja sprememba uporabe organskih topil je:
– vsaka gradnja ali rekonstrukcija naprave, za katero je predpisana presoja vplivov na okolje,
– sprememba nazivne zmogljivosti naprave, ki povzroči več kot 10-odstotno povečanje emisij halogeniranih organskih spojin, ali kakršnakoli sprememba, ki povzroči čezmerno obremenjenost zunanjega zraka ali drugače škodljivo vpliva na zdravje ljudi ali okolje;
4. emisija je kakršenkoli izpust halogeniranih organskih spojin iz naprave v okolje;
5. odpadni plini so s halogeniranimi organskimi spojinami in drugimi snovmi onesnaženi plini, ki se izpuščajo v zrak iz:
a) naprav za čiščenje odpadnih plinov,
b) drugih odvodnikov odpadnih plinov brez predhodnega čiščenja.
Prostorninski pretok odpadnih plinov se izraža v m3/h pri normnih pogojih;
6. mejna vrednost emisij je vrednost koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih, izračunana pri normnih pogojih, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena;
7. vnos je količina halogeniranih organskih topil, vključno s halogeniranimi organskimi topili v pripravkih, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, in halogeniranimi organskimi topili, ki se reciklirajo v napravi ali zunaj nje, in se upošteva vsakokrat, ko se halogenirana organska topila uporabljajo v napravi;
8. ponovna uporaba halogeniranih organskih topil je uporaba teh topil, regeneriranih v obratu za kakršnekoli tehnične ali komercialne namene, skupaj z uporabo kot gorivo, vendar brez upoštevanja količine regeneriranega topila, ki se odstrani kot odpadek.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja mejne vrednosti emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.
II. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA NAPRAVE
4. člen
(uporaba halogeniranih ogljikovodikov)
(1) V napravah se lahko uporabljajo naslednji halogenirani ogljikovodiki: tetrakloroeten, trikloroeten ali diklorometan v tehnološko čisti obliki. Organskim topilom, ki vsebujejo halogenirane ogljikovodike in se uporabljajo v napravah, se ne smejo dodajati snovi z oznakami R45, R46, R49, R60 ali R61.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v napravah za kemično čiščenje tekstila in ekstrahiranje prepovedana uporaba trikloroetena.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je v napravah za kemično čiščenje tekstila prepovedana tudi uporaba diklorometana.
(4) Na podlagi vloge za pridobitev okoljevarstvenaga dovoljenja upravljavca naprave lahko ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave dovoli uporabo delno fluoriranih ogljikovodikov v tehnološko čisti obliki ali mešanici s trans-1-2-dikloroetenom, če gre za površinsko čiščenje predmetov visoke vrednosti (npr. elektronskih sestavnih delov), izdelavo natančnih merilnih in regulacijskih naprav in podobno ter je iz dokumentacije, priložene vlogi za pridobitev okoljevarstvenaga dovoljenja, razvidno, da ni mogoče pričakovati škodljivih vplivov na okolje in da za takšno uporabo pri stanju tehnike ni mogoče uporabiti topil, ki ne vsebujejo fluora.
(5) Za halogenirane organske spojine, izločene iz odpadnih plinov, je treba zagotoviti ponovno uporabo.
III. ZAHTEVE ZA NOVE ALI REKONSTRUIRANE NAPRAVE
III/1. Splošne zahteve
5. člen
(mejne vrednosti za nevarne halogenirane organske spojine)
(1) Upravljavec naprave, ki uporablja trikloroeten, ga mora v roku, ki je določen v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave, nadomestiti z manj škodljivimi snovmi, če je to mogoče, ob upoštevanju tehničnih možnosti ter razmerja med stroški in koristmi.
(2) Če se v napravi pri obdelavi materialov in izdelkov sprošča trikloroeten, se mora pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprave zagotoviti, da masni pretok ne presega mejne vrednosti 10 g/h ali da koncentracija v nerazredčenem odpadnem plinu ne presega mejne vrednosti 2 mg/Nm3.
(3) Če se v napravi pri obdelavi materialov in izdelkov sprošča tetrakloroeten ali diklorometan, se mora pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprave zagotoviti, da masni pretok teh snovi v odpadnih plinih ne presega mejne vrednosti 100 g/h ali da skupna vrednost koncentracije vseh teh snovi v nerazredčenem odpadnem plinu ne presega mejne vrednosti 20 mg/Nm3.
6. člen
(zahteve za varstvo zraka v okolici naprav)
(1) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprav je treba zagotoviti, da se naprave lahko uporabljajo le, če je s tehničnimi ukrepi ob uporabi najboljše dosegljive tehnike zagotovljeno, da je koncentracija halogeniranih organskih spojin v zraku zmanjšana v skladu z zahtevami iz te uredbe:
– v prostorih, v katerih ni naprav, pa se v njih lahko zadržujejo ljudje, ali
– v sosednjih prostorih, v katerih se proizvajajo, obdelujejo, dajejo v promet, uživajo ali hranijo živila.
(2) Če se v katerem od prostorov iz prejšnjega odstavka na podlagi meritev ugotovi, da je v zraku sedemdnevna povprečna vrednost koncentracije tetrakloroetena večja kot 0,1 mg/Nm3, mora upravljavec naprave o tem obvestiti ministrstvo in inšpektorja, pristojnega za varstvo okolja, ter v šestih mesecih po tej ugotovitvi sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovi zmanjšanje koncentracije tetrakloroetena pod 0,1 mg/Nm3.
7. člen
(čiščenje odpadnih plinov)
Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprav je treba zagotoviti, da se odpadni plini očistijo v ločevalniku hlapov in da koncentracija halogeniranih organskih spojin v nerazredčenem očiščenem odpadnem plinu ne presega mejne vrednosti 20 mg/Nm3.
8. člen
(ravnanje s halogeniranimi organskimi topili)
(1) Polnjenje naprav s halogeniranimi organskimi topili ali pomožnimi sredstvi, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, in odvzem izrabljenih halogeniranih organskih topil je treba izvesti z najboljšo razpoložljivo tehniko. Hlape halogeniranih organskih topil, ki pri tem nastajajo, je treba izsesavati in jih utekočiniti ali jih ponovno uvajati v rezervoarje za polnjenje naprav s halogeniranimi organskimi topili.
(2) Ostanki, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, se lahko iz naprav odstranijo le z zaprto pripravo.
(3) Halogenirane organske spojine ali ostanki, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, se lahko hranijo in prevažajo le v zaprtih posodah.
9. člen
(druge zahteve)
(1) Izsesani odpadni plini, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, se smejo odvajati le po cevovodih, odpornih proti tem snovem, in sicer tako, da je pri tem zagotovljen naravni odvod odpadnih plinov.
(2) Prezračevalne naprave prostorov, v katerih so naprave, morajo biti iz materiala, odpornega proti halogeniranim organskim spojinam.
III/2. Posebne zahteve za posamezne vrste naprav
a) Naprave za površinsko čiščenje
10. člen
(splošne zahteve za površinsko čiščenje)
(1) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprav za površinsko čiščenje je treba zagotoviti:
1. da se obdelovani material ali izdelki obdelujejo v ohišju, ki je razen odprtin, potrebnih za izsesavanje odpadnih plinov, popolnoma zaprto in pri katerem so v skladu z najboljšo razpoložljivo tehniko uporabljene vse možnosti preprečevanja emisij z zatesnitvijo, izločanjem halogeniranih organskih spojin ali s spremembo postopka obdelave;
2. da koncentracija halogeniranih organskih spojin v zraku v napravi na odvzemnem območju obdelovanega materiala ali izdelkov iz nje ne presega mejne vrednosti 1 g/Nm3;
3. da se s samodejnim zapiranjem naprave zagotavlja, da je odvzem obdelovanega materiala ali izdelkov z odvzemnega območja mogoč, šele ko izmerjena vrednost koncentracije halogeniranih organskih spojin v zraku v napravi ne presega mejne vrednosti 1 g/Nm3.
(2) Če se zrak z odvzemnega območja naprave izsesava, se koncentracija halogeniranih organskih spojin iz 2. točke prejšnjega odstavka nanaša na koncentracijo v zraku v napravi na odvzemnem območju.
11. člen
(zahteve v zvezi z vsebnostjo diklorometana)
Če se v napravi za površinsko čiščenje uporablja organsko topilo, ki vsebuje več kot 50% diklorometana, je mejna vrednost emisij halogeniranih organskih spojin v nerazredčenem očiščenem odpadnem plinu enaka 50 mg/Nm3.
12. člen
(izjeme pri površinskem čiščenju)
(1) Če pri napravi za površinsko čiščenje, ki je namenjena odstranjevanju lakov in barv, ni mogoče izpolniti pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe, je treba pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprave zagotoviti, da se zrak z odvzemnega območja pri odvzemu obdelanega materiala ali izdelkov izsesava in da se z odvzetimi predmeti ne raznaša organsko topilo v tekočem stanju.
(2) Če zaradi velikosti ali drugih lastnosti obdelovanega materiala ali izdelkov ni mogoče izpolniti vseh pogojev iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, je treba pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprave za površinsko čiščenje uporabiti vse možnosti za preprečevanje emisij halogeniranih organskih spojin v okolje s pomočjo okrovov, zatesnitev, zračnih zaves in ločenega izsesavanja odpadnega zraka.
b) Naprave za kemično čiščenje tekstila
13. člen
(opremljenost naprave)
(1) Naprava za kemično čiščenje tekstila mora ustrezati standardu SIST ISO 8230 za stroje za kemično čiščenje tekstila, v katerih se uporablja tetrakloroeten, in mora imeti naslednje sestavne dele:
– varnostno kad za topilo,
– zaprt sistem čiščenja brez prenašanja blaga (»suho do suhega«),
– sistem filtriranja brez naplavljanja,
– varovanje pred prenapolnjenjem destilacijske posode,
– integrirani naknadni ločevalnik vode,
– regeneracijo topila s hladilno tehniko (kondenzacija pri znižani temperaturi),
– samodejni časovni nadzor nad sušenjem,
– adsorpcijsko napravo z desorpcijo s pomočjo vročega zraka.
(2) Naprava mora delovati tako, da se po začetku čiščenja polnilna vrata samodejno zaklenejo in jih je mogoče znova odpreti šele po končanem sušenju, ko je bila z aktivnim ogljem izvedena dezodoracija bobna in temperatura očiščenega blaga ni manjša od 308 K (35 ºC).
14. člen
(prezračevanje prostorov, v katerih obratuje naprava)
(1) Ločevalniki hlapov se ne smejo desorbirati s svežim zrakom ali zrakom iz prostora. V napravi za kemično čiščenje tekstila se lahko za čiščenje tekočega topila uporabljajo le filtri, ki jih je mogoče regenerirati.
(2) Obratovalni prostori se morajo prezračevati izključno s prezračevalnimi napravami z izsesavanjem prostorskega zraka. Prezračevanje mora biti izvedeno tako, da se emisije halogeniranih organskih spojin, ki nastajajo na območju strojev, shranjevanja topil, shranjevanja očiščenega ali oplemenitenega blaga, likalnih miz, vlažilnih naprav ali praznjenja strojev, zajamejo na kraju nastanka. Iz odpadnega zraka, ki nastaja zaradi prezračevanja obratovalnih prostorov in prostorov z ločevalniki hlapov, halogeniranih organskih spojin ni treba izločevati.
(3) V obratovalnih prostorih se zunaj naprav za kemično čiščenje tekstila ne smejo uporabljati nobene halogenirane organske spojine.
IV. ZAHTEVE ZA OBSTOJEČE NAPRAVE
a) Naprave za površinsko čiščenje
15. člen
(splošne zahteve za površinsko čiščenje)
Upravljavec naprave za površinsko čiščenje, ki nima vgrajenega izsesavanja odpadnih plinov, ali naprave z vgrajenim izsesavanjem in masnim pretokom halogeniranih ogljikovodikov v odpadnih plinih, ki je manjši od 0,3 kg/h, mora pri obratovanju naprave zagotoviti, da so uporabljene vse možnosti za preprečevanje emisij halogeniranih ogljikovodikov v okolje z zatesnitvijo prostora za obdelavo materiala, zatesnitvijo ohišja naprave za obdelavo materiala, kondenzacijskim izločevanjem halogeniranih ogljikovodikov iz odpadnih plinov ali z drugimi spremembami v tehnološkem postopku.
16. člen
(mejne vrednosti pri površinskem čiščenju)
(1) Upravljavec naprave za površinsko čiščenje z vgrajenim izsesavanjem odpadnih plinov in masnim pretokom halogeniranih ogljikovodikov v odpadnih plinih, ki je enak ali večji od 0,3 kg/h, mora pri obratovanju naprave zagotoviti, da koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih ne presegajo naslednjih mejnih vrednosti emisij halogeniranih organskih spojin:
– 200 mg/Nm3 za pretoke odpadnih plinov, ki so manjši od 500 m3/h, in
– 100 mg/Nm3 za pretoke odpadnih plinov, ki so enaki ali večji od 500 m3/h.
(2) Če organsko topilo vsebuje več kot 50% diklorometana, je v odpadnih plinih s pretoki, ki so enaki ali večji od 500 m3/h, mejna vrednost emisij halogeniranih organskih spojin enaka 150 mg/Nm3.
(3) Če je na funkcionalno zaokroženem območju, ki ga upravlja isti upravljavec, več naprav za površinsko čiščenje, se za pretok odpadnih plinov upošteva celotni masni pretok z območja, izračunan kot vsota masnih pretokov iz vseh naprav na tem območju.
b) Naprave za kemično čiščenje tekstila
17. člen
(mejna vrednost pri kemičnem čiščenju tekstila)
Upravljavec naprave za kemično čiščenje tekstila mora, kadar v sosednjih prostorih, v katerih se zadržujejo ljudje, zaradi obratovanja naprave sedemdnevna povprečna vrednost koncentracije tetrakloroetena presega mejno vrednost 1 mg/Nm3, takoj sprejeti ukrepe, s katerimi doseže zmanjšanje pod mejno vrednost.
c) Naprave za ekstrahiranje
18. člen
(mejne vrednosti pri ekstrahiranju)
(1) Upravljavec naprave za ekstrahiranje, pri kateri je masni pretok halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih enak ali večji od 0,3 kg/h, mora zagotoviti, da se odpadni plini očistijo v ločevalniku hlapov in da pri obratovanju naprave koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih ne presegajo naslednjih mejnih vrednosti emisij halogeniranih organskih spojin:
– 200 mg/Nm3, če je pretok odpadnih plinov manjši od 500 m3/h, in
– 100 mg/Nm3, če je pretok odpadnih plinov enak ali večji od 500 m3/h.
(2) Če organsko topilo vsebuje več kot 50% diklorometana, je v odpadnih plinih s pretoki, ki so enaki ali večji od 500 m3/h, mejna vrednost emisij halogeniranih organskih spojin enaka 150 mg/Nm3.
(3) Če je na funkcionalno zaokroženem območju, ki ga upravlja isti upravljavec, več naprav za ekstrahiranje, se pri pretoku odpadnih plinov upošteva celotni pretok odpadnih plinov vseh naprav na tem območju.
V. VREDNOTENJE PARAMETROV EMISIJE
19. člen
(ugotavljanje koncentracije halogeniranih organskih spojin)
(1) Koncentracija halogeniranih organskih spojin se določa v masnih enotah, izraženih v g ali mg na enoto prostornine suhega odpadnega plina, izražene v m3, pri normnih pogojih.
(2) Če se koncentracija halogeniranih organskih spojin ugotavlja na izpustu ločevalnika hlapov, odpadni plini ne smejo biti razredčeni.
(3) Iz izmerjenih vrednosti koncentracij halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih se izračunajo polurne povprečne vrednosti meritev koncentracije.
VI. MERITVE EMISIJE HALOGENIRANIH
ORGANSKIH SPOJIN
a) Naprave za površinsko čiščenje
in ekstrahiranje
20. člen
(namestitev merilne naprave)
Upravljavec naprave za površinsko čiščenje in naprave za ekstrahiranje mora za meritve koncentracije halogeniranih organskih spojin v napravi zagotoviti merilno odprtino, ki je primerna za namestitev merilnih naprav in omogoča varno opravljanje meritev. Merilna odprtina mora biti namenjena samo meritvam koncentracij v napravi. Kadar se meritve ne opravljajo, mora biti merilna odprtina tesno zaprta in zaklenjena.
21. člen
(meritve emisij v odpadnih plinih)
(1) Upravljavec naprave za površinsko čiščenje in naprave za ekstrahiranje mora zagotoviti prve in občasne meritve emisij halogeniranih organskih spojin.
(2) Če je pretok odpadnih plinov iz naprave večji od 500 m3/h, je treba za ugotavljanje koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih namesto občasnih meritev opravljati trajne meritve emisij halogeniranih organskih spojin.
(3) Namesto trajnih meritev emisij halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih iz prejšnjega odstavka se lahko opravljajo občasne meritve, če oprema naprave zagotavlja njen samodejni izklop, takoj ko koncentracija halogeniranih organskih spojin v zraku pred vstopom v ločevalnik hlapov preseže mejno vrednost 1 g/Nm3.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena občasnih meritev emisij halogeniranih organskih spojin ni treba opravljati, če prostornina rezervoarja za polnjenje organskih topil v napravo ne presega 50 litrov in je naprava opremljena z ločevalnikom hlapov za čiščenje odpadnih plinov.
(5) Občasne meritve je treba izvesti vsako leto enkrat, tako da med dvema zaporednima občasnima meritvama ne preteče več kot trinajst in ne manj kot enajst mesecev.
(6) Če se pri posamezni občasni meritvi emisij halogeniranih organskih spojin izmeri, da je mejna vrednost, določena s to uredbo, presežena, je treba občasne meritve ponoviti po šestih mesecih.
22. člen
(opustitev meritev)
(1) Ministrstvo lahko v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave upravljavcu naprave dovoli opustitev občasnih meritev iz prejšnjega člena, če se na napravi med njenim obratovanjem opravljajo trajne meritve emisij halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih.
(2) V okoljevarstvenem dovoljenju iz prejšnjega odstavka ministrstvo določi tudi pogostost in način umerjanja naprav za trajne meritve emisij halogeniranih organskih spojin ter pri tem upošteva, da je treba napravo umeriti najmanj enkrat na leto.
23. člen
(opravljanje občasnih meritev)
Pri posamezni občasni meritvi emisij halogeniranih organskih spojin je treba koncentracijo halogeniranih organskih spojin izmeriti najmanj trikrat. Čas vzorčenja posamezne meritve je:
– 30 sekund za meritev koncentracije v bobnu oziroma na odvzemnem območju obdelovanega materiala ali izdelkov in
– 30 minut za meritev koncentracije v odpadnih plinih na njihovem izpustu iz naprave.
b) Naprave za kemično čiščenje
24. člen
(program obratovalnega monitoringa)
(1) Upravljavec naprave za kemično čiščenje mora zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa emisij halogeniranih organskih spojin skladno s programom obratovalnega monitoringa emisij halogeniranih organskih spojin iz naprav (v nadaljnjem besedilu: program obratovalnega monitoringa).
(2) Program obratovalnega monitoringa predpiše minister, pristojen za okolje, za obdobje enega ali več naslednjih let.
25. člen
(izvajanje programa obratovalnega monitoringa)
Program obratovalnega monitoringa izvajajo osebe, ki imajo veljavno pooblastilo ministra, pristojnega za okolje, za opravljanje prvih meritev in izvajanje emisijskega monitoringa v skladu s pravilnikom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, in jih je za izvedbo programa obratovalnega monitoringa izbralo ministrstvo skladno z določbami predpisa o javnih naročilih.
26. člen
(vsebina programa obratovalnega monitoringa)
V programu obratovalnega monitoringa se določijo zlasti:
– vrste in obseg meritev,
– metodologija vzorčenja, merjenja in analize vzorcev,
– bilanca organskih topil,
– izračun letne emisije halogeniranih organskih spojin,
– evidentiranje, hranjenje in obdelava podatkov obratovalnega monitoringa,
– posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni izvajalec monitoringa za opravljanje prvih meritev in izvajanje emisijskega monitoringa v skladu s pravilnikom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja,
– oblika in vsebina letnega poročila o izvedbi in ugotovitvah programa obratovalnega monitoringa.
VII. OBRATOVALNI DNEVNIK UPORABE HALOGENIRANIH ORGANSKIH SPOJIN
27. člen
(vsebina obratovalnega dnevnika)
(1) Upravljavec naprave mora voditi obratovalni dnevnik uporabe halogeniranih organskih spojin (v nadaljnjem besedilu: obratovalni dnevnik), iz katerega so za vsako napravo posebej razvidne:
– vrste in količina organskih topil, uporabljenih v napravi,
– količina v recikliranje ali drugo ponovno uporabo oddanih topil ali materiala, ki vsebuje topila,
– količina v odstranjevanje oddanih topil oziroma trdnih odpadkov, ki vsebujejo topila,
– količina topil v odpadnih vodah.
(2) Upravljavec naprave za površinsko čiščenje in naprave za ekstrahiranje mora v obratovalni dnevnik poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vpisovati tudi:
– čas normalnega obratovanja naprave in
– čas zagonov in ustavitev zaradi vzdrževalnih del pri napravi.
(3) Upravljavec naprave za površinsko čiščenje in naprave za kemično čiščenje tekstila mora v obratovalnem dnevniku poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena vpisovati tudi težo očiščenega blaga ali predmetov.
(4) Če je naprava opremljena z ločevalnikom hlapov za čiščenje odpadnih plinov, se morajo v obratovalni dnevnik dnevno vpisovati tudi podatki o njenem pravilnem obratovanju, razen za ločevalnike hlapov, ki so opremljeni z napravami za trajno merjenje parametrov obratovanja naprave oziroma shranjevanje podatkov o njenem obratovanju in merjenju koncentracije na izpustu očiščenih odpadnih plinov.
28. člen
(ugotavljanje obratovalnega časa)
(1) Za ugotavljanje obratovalnega časa naprave se uporablja na napravi nameščena posebna ura za merjenje časa obratovanja naprave.
(2) Na podlagi podatkov iz obratovalnega dnevnika mora upravljavec naprave za površinsko čiščenje in naprave za ekstrahiranje za vsako koledarsko leto izdelati letno bilanco uporabljenih halogeniranih organskih spojin v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti emisije hlapnih organskih spojin iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila, za vse količine in čas iz prejšnjega odstavka.
(3) Upravljavec naprave mora zagotoviti, da se obratovalni dnevnik hrani za zadnja tri leta obratovanja naprave.
VIII. UGOTAVLJANJE ČEZMERNIH
OBREMENITEV
29. člen
(čezmerno obremenjevanje okolja)
(1) Naprava za površinsko čiščenje ali naprava za ekstrahiranje povzroča čezmerno obremenitev okolja z emisijo halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih, če:
1. pri trajnih meritvah:
– 95% ali manj polurnih povprečnih vrednosti koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih ne preseže mejne vrednosti emisij in
– ena od polurnih povprečnih vrednosti koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih preseže mejno vrednost emisij za več kot trikrat,
2. pri občasnih meritvah:
– ena od polurnih povprečnih vrednosti koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih preseže mejno vrednost emisij.
(2) Če upravljavec naprave sam ugotovi ali mu izvajalec občasnih ali trajnih meritev emisij halogeniranih organskih spojin sporoči, da naprava čezmerno obremenjuje okolje, mora o tem nemudoma obvestiti inšpektorja, pristojnega za okolje.
IX. OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE
30. člen
(okoljevarstveno dovoljenje)
(1) Za obratovanje naprav iz 2. člena te uredbe mora upravljavec naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(2) Ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje ene ali za več naprav iz prejšnjega odstavka skupaj, če jih ima upravljavec v posesti na istem funkcionalno zaokroženem območju.
(3) Ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprav iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je iz projektne ali tehnološke dokumentacije, priložene vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da naprave izpolnjujejo vse zahteve glede emisij halogeniranih organskih snovi iz te uredbe.
(4) Če zmogljivost naprav, ki jih ima v posesti posamezen upravljavec, presega porabo halogeniranih organskih spojin 150 kg na uro ali 200 ton na leto, mora upravljavec za obratovanje naprave namesto okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
31. člen
(pogoji za izdajo in vsebina okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Okoljevarstveno dovoljenje se izda za obratovanje naprav iz prejšnjega člena pod naslednjimi pogoji:
– naprava mora zagotavljati obratovanje v skladu z zahtevami iz te uredbe in zahtevami iz predpisa, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, kolikor se za naprave uporabljajo tudi določbe predpisa, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja;
– upravljavec naprave mora izvajati ukrepe za zmanjševanje emisije halogeniranih organskih spojin;
– upravljavec naprave mora zagotavljati izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu z zahtevami iz te uredbe.
(2) Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka ministrstvo upošteva tudi navodila Evropske komisije o priporočenih tehnologijah uporabe halogeniranih organskih spojin, ki povzročajo najmanj emisij, in o mogočem nadomeščanju halogeniranih organskih spojin z drugimi snovmi.
(3) V okoljevarstvenem dovoljenju ministrstvo določi:
– vrsto naprave,
– kraj naprave, kraj izpustov odpadnih plinov in merilna mesta emisije halogeniranih organskih spojin,
– zmogljivost naprave in vrsto tehnološkega postopka, zaradi katerega naprava onesnažuje okolje zaradi emisij halogeniranih organskih spojin,
– čas veljavnosti dovoljenja,
– opis ukrepov za zmanjševanje emisij halogeniranih organskih spojin in čiščenje odpadnih plinov,
– mejne vrednosti emisij,
– največji masni pretok halogeniranih organskih spojin pri posameznih izpustih,
– največji urni prostorninski pretok odpadnih plinov pri posameznih izpustih,
– posebne zahteve za posamezne naprave, določene s to uredbo,
– program monitoringa, če se razlikuje od programa obratovalnega monitoringa iz 24. člena te uredbe,
– pogoje za obratovanje naprav za čiščenje odpadnih plinov in
– druge pogoje v zvezi z obratovanjem naprave, ki vplivajo na okolje zaradi emisij halogeniranih organskih spojin.
(4) Izdaja okoljevarstvenega dovoljenja se zavrne, če je iz dokumentacije, priložene vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, razvidno, da upravljavec naprave ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(5) Upravljavec naprave mora vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave vložiti na ministrstvo na obrazcu, objavljenem na njegovi spletni strani.
(6) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave se lahko vloži pisno ali elektronsko v skladu s predpisi o elektronskem poslovanju.
X. PRIJAVA NAPRAVE
32. člen
(prijava obnove naprave ali spremembe tehnologije)
(1) Upravljavec naprave za površinsko čiščenje in naprave za ekstrahiranje mora prijaviti ministrstvu pred začetkom del vsako obnovo naprave ali spremembo tehnologije.
(2) Prijava naprave iz prejšnjega odstavka vsebuje:
a) splošne podatke o upravljavcu naprave:
– ime in sedež gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika, ki upravlja ali bo upravljal napravo,
– naslov stavbe, v kateri je naprava,
– ime in naslov osebe, ki zastopa upravljavca naprave;
b) podatke o uporabi halogeniranih organskih spojin, in sicer o:
– dejavnosti upravljavca naprave in vrsti naprave,
– halogeniranih organskih spojinah, ki se ali se bodo uporabljale v napravi, in
– količini halogeniranih organskih topil, ki se letno porabi v napravi.
33. člen
(prijava sprememb in prenehanja obratovanja)
(1) Upravljavec naprave mora ministrstvu prijaviti:
– namero večje spremembe uporabe halogeniranih organskih topil zaradi spremembe zmogljivosti naprave in
– namere spremembe značilnosti in nevarnih lastnosti uporabljenih halogeniranih organskih spojin ali spremembe postopka čiščenja odpadnih plinov ali zajemanja emisij.
(2) Prijava iz prejšnjega odstavka vsebuje:
a) splošne podatke o upravljavcu:
– ime in sedež gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika, ki upravlja napravo;
– naslov stavbe, v kateri je naprava;
– ime in naslov osebe, ki zastopa upravljavca;
b) podatke o spremembi uporabe ali značilnostih halogeniranih organskih topil, in sicer o:
– dejavnosti upravljavca in vrsti naprave,
– halogeniranih hlapnih organskih topil, katerih količina uporabe ali značilnost se spreminja,
– količini halogeniranih organskih topil, ki se je letno porabila v napravi pred spremembo, in količini, ki se bo letno uporabila po spremembi, v obliki bilance uporabljenih halogeniranih organskih topil v skladu s prilogo 3 predpisa o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.
34. člen
(evidenca)
(1) Ministrstvo vodi evidenco upravljavcev naprav, v katerih se uporabljajo halogenirana organska topila.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
– firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca naprave ter o vrsti naprave,
– gradnji naprave, začetku njenega obratovanja in njenih rekonstrukcijah oziroma obnovah,
– letni količini in vrsti uporabljenih pripravkov, ki vsebujejo halogenirana organska topila,
– letni emisiji halogeniranih organskih spojin in druge podatke iz obratovalnega monitoringa.
XI. NADZORSTVO
35. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
36. člen
(globe za prekrške)
(1) Z globo od 1.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki kot upravljavec naprave stori prekršek, ko ravna v nasprotju z določbami:
– prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 4. člena,
– drugega odstavka 6. člena,
– 8. člena,
– 9. člena,
– prvega odstavka 10. člena,
– prvega odstavka 12. člena,
– 14. člena,
– 17. člena,
– 20. člena,
– prvega, drugega, petega in šestega odstavka 21. člena,
– prvega odstavka 24. člena,
– 27. člena,
– 28. člena,
– drugega odstavka 29. člena,
– prvega in četrtega odstavka 30. člena,
– prvega in drugega odstavka 32. člena,
– prvega in tretjega odstavka 33. člena ali
– 38. člena te uredbe.
(2) Z globo od 300.000 tolarjev do 3.000.000 tolarjev se kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, ki kot upravljavec stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 30.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kot upravljavca naprave.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
(vodenje evidenc)
(1) Podatki iz prijav gradnje, rekonstrukcije, začetka obratovanja in obnove naprav ter podatki iz prijav sprememb pri obratovanju naprav, ki so jih upravljavci naprav poslali ministrstvu v skladu z določbami Uredbe o emisiji halogeniranih hlapnih organskih snovi iz naprav, ki uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 46/02 in 41/04 –ZVO-1; v nadaljnjem besedilu: Uredba) pred uveljavitvijo te uredbe, se vpišejo v evidenco naprav iz 34. člena te uredbe.
(2) V evidenco iz prejšnjega odstavka se vpišejo tudi podatki iz prijav, ki so jih upravljavci obstoječih naprav poslali ministrstvu pred uveljavitvijo te uredbe v skladu z določbami Uredbe, ki se nanašajo na prijavo obstoječih naprav.
38. člen
(prehodne določbe za naprave)
(1) Upravljavec naprave, ki ni obstoječa naprava in je začela obratovati pred uveljavitvijo te uredbe na podlagi uporabnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora za njeno obratovanje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje najpozneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
(2) Če je bilo za napravo, ki ni obstoječa naprava, pridobljeno gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo te uredbe, za njo pa uporabno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, še ni bilo izdano, mora upravljavec naprave za njeno obratovanje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, preden jo začne uporabljati.
(3) Če za napravo, ki ni obstoječa naprava, poteka postopek za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora upravljavec naprave po pridobitvi gradbenega dovoljena in pred začetkom obratovanja naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, okoljevarstveno dovoljenje pa se izda, če so vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloženi rezultati prvih meritev emisij halogeniranih organskih spojin v zrak, opravljenih med poskusnim obratovanjem, in so za napravo izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za njeno obratovanje.
(4) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za obstoječo napravo, če je bila rekonstruirana ali je bilo za njeno rekonstrukcijo izdano gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo te uredbe ali za njeno rekonstrukcijo poteka postopek za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
39. člen
(prilagoditev obstoječih naprav)
(1) Upravljavci obstoječih naprav morajo prilagoditi emisije halogeniranih organskih spojin zahtevam iz te uredbe in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave najpozneje do 31. oktobra 2007.
(2) Določba prejšnjega odstavka, ki določa rok za prilagoditev obstoječih naprav z zahtevami iz te uredbe, se ne uporablja za obstoječo napravo, če:
– gre za rekonstrukcijo naprave, za katere gradnjo in rekonstrukcijo je predpisan postopek presoje vplivov na okolje,
– rekonstrukcija povzroči večjo spremembo uporabe organskih topil ali
– gre za rekonstrukcijo industrijskega obrata, v katerem je naprava, za katerega gradnjo in rekonstrukcijo je predpisan postopek presoje vplivov na okolje.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se prvi rekonstrukciji obstoječe naprave:
– zahteva prilagoditev zahtevam iz te uredbe samo rekonstruiran del naprave ali
– zahteva prilagoditev zahtevam iz te uredbe do roka iz prvega odstavka tega člena, če celotna emisija halogeniranih organskih spojin iz rekonstruirane obstoječe naprave ne presega celotne emisije halogeniranih organskih spojin, ki bi nastajale, če bi za rekonstruirani del obstoječe naprave veljale zahteve iz te uredbe.
40. člen
(uporaba predpisa)
Do izdaje predpisa o programu obratovalnega monitoringa iz 24. člena te uredbe se uporablja predpis o programu obratovalnega monitoringa, ki je bil izdan na podlagi določb Uredbe.
41. člen
(uporaba in veljavnost drugih predpisov)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o emisiji halogeniranih hlapnih organskih snovi iz naprav, ki uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 46/02 in 41/04 – ZVO-1).
42. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-107/2005/8
Ljubljana, dne 1. decembra 2005
EVA 2005-2511-0031
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
