Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. novembra 2005.
Št. 001-22-131/05
Ljubljana, dne 8. decembra 2005
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA
O JAVNIH USLUŽBENCIH (ZJU-B)
1. člen
V Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02 – ZDT-B, 2/04 – ZDSS-1, 23/05, 62/05 – odločba US in 75/05 – odločba US) se v 6. členu 4. točka spremeni tako, da se glasi:
"4. pravosodni organ je sodišče, državno tožilstvo in državno pravobranilstvo;".
13. točka se spremeni tako, da se glasi:
"13. delovne izkušnje so delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe;".
V 15. točki se besedilo "uporabo tega znanja" nadomesti z besedilom "opravljanje dela".
Za 15. točko se doda nova 16. točka, ki se glasi:
"16. strokovni izpit za imenovanje v naziv je državni izpit iz javne uprave in strokovni upravni izpit;".
Dosedanja 16. točka postane 17. točka.
2. člen
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
"15. člen
(načelo varovanja poklicnih interesov)
(1) Javnega uslužbenca mora delodajalec varovati pred šikaniranjem, grožnjami in podobnimi ravnanji, ki ogrožajo opravljanje njegovega dela.
(2) Delodajalec mora omogočiti plačano pravno pomoč javnemu uslužbencu ali nekdanjemu javnemu uslužbencu, zoper katerega je uveden kazenski ali odškodninski postopek pri izvrševanju javnih nalog, če oceni, da so bile te javne naloge izvršene zakonito in v skladu s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. Če se v sodnem postopku javnemu uslužbencu stroški pravne pomoči povrnejo, jih javni uslužbenec povrne delodajalcu. Način izvajanja plačane pravne pomoči iz tega odstavka določi vlada.".
3. člen
Za 15. členom se doda 15.a člen, ki se glasi:
"15.a člen
(načelo prepovedi nadlegovanja)
Prepovedano je vsako fizično, verbalno ali neverbalno ravnanje ali vedenje javnega uslužbenca, ki temelji na katerikoli osebni okoliščini in ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo delovno okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo."
4. člen
V 22. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"(2) Določbe drugega dela zakona, ki urejajo kadrovski načrt, veljajo tudi za javne agencije, javne sklade, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.".
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Posamezna vprašanja so lahko za sodno osebje in osebje državnih tožilstev, državnega pravobranilstva, za diplomate, poklicne pripadnike Slovenske vojske, javne uslužbence na področju obrambe ter zaščite in reševanja, policiste, inšpektorje, delavce v davčni in v carinski službi ter službi za izvrševanje kazenskih sankcij, pooblaščene uradne osebe v obveščevalnih in varnostnih službah in druge uradne osebe s posebnimi pooblastili z zakonom drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil.".
Dosedanji tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek postanejo četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek.
5. člen
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
"23. člen
(uradniki in drugi javni uslužbenci)
(1) Uradniki so javni uslužbenci, ki v organih opravljajo javne naloge. Javne naloge v organih so naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali z varstvom javnega interesa. Kriterije za določitev delovnih mest, na katerih se v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti opravljajo javne naloge, podrobneje opredeli vlada z uredbo, ostali organi pa kriterije za določanje delovnih mest, na katerih se opravljajo javne naloge, določijo s svojim splošnim aktom.
(2) Delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge iz prvega odstavka tega člena, so uradniška delovna mesta.
(3) Javni uslužbenci, ki v organih opravljajo spremljajoča dela, so strokovno-tehnični javni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: strokovno-tehnični uslužbenci). Spremljajoča dela so dela na področju kadrovskega in materialno-finančnega poslovanja, tehnična in podobna dela ter druga dela, ki jih je treba opravljati zaradi nemotenega izvajanja javnih nalog organa.
(4) Delovna mesta, na katerih se izvajajo dela iz tretjega odstavka tega člena, so strokovno-tehnična delovna mesta.
(5) Javni uslužbenec na strokovno-tehničnem delovnem mestu lahko opravlja tudi enostavna upravna opravila, ki jih določi minister, pristojen za upravo.".
6. člen
V prvem odstavku 24. člena se beseda "pravdni" nadomesti z besedo "upravni".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Zoper odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja javnega uslužbenca in zoper kršitev pravic iz delovnega razmerja je dovoljena pritožba, če zakon ne določa drugače. Pritožba ne zadrži izvršitve odločitve o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, če zakon ne določa drugače, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja.".
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Komisija za pritožbe lahko na predlog javnega uslužbenca zadrži izvršitev odločitve o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja, če oceni, da bi lahko z izvrševanjem nastale težko popravljive posledice.".
Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.
7. člen
V prvem odstavku 25. člena se številka "15" nadomesti z besedo "osmih".
8. člen
31. člen se črta.
9. člen
Prvi odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Predsednika in člane komisije za pritožbe iz 1. točke drugega odstavka 35. člena tega zakona imenuje in razreši vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo, in organov, za katere deluje. Predsednika in člane komisije za pritožbe iz 2. točke drugega odstavka 35. člena tega zakona imenuje in razreši državni organ, pri katerem komisija deluje. Predsednika in člane komisije iz 3. točke drugega odstavka 35. člena tega zakona imenujejo in razrešujejo pristojni organi reprezentativnih združenj lokalnih skupnosti.".
10. člen
Prvi in četrti odstavek 37. člena se črtata.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek.
11. člen
Četrti odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(4) Strokovno-tehnična in administrativna opravila za komisijo za pritožbe iz 1. točke drugega odstavka 35. člena tega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za upravo, kjer se zagotavljajo tudi sredstva za delo komisije za pritožbe.".
12. člen
Prvi odstavek 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Pri odločanju o pritožbah komisija za pritožbe uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.".
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: "Po poteku tega roka lahko javni uslužbenec v skladu s četrtim in petim odstavkom 24. člena tega zakona zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.".
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
13. člen
Drugi odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(2) S kadrovskim načrtom se prikaže dejansko stanje zaposlenosti in načrtovane spremembe v številu in strukturi delovnih mest za obdobje dveh let.".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Predlog kadrovskega načrta se pripravi glede na proračunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela.".
Četrti in peti odstavek se črtata.
14. člen
Tretji odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Za organe državne uprave, za sodišča, za državna tožilstva in za državna pravobranilstva se na podlagi predlogov predstojnikov pripravijo predlogi skupnih kadrovskih načrtov.".
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(4) Predlog skupnega kadrovskega načrta pripravi:
1. za organe državne uprave ministrstvo, pristojno za upravo;
2. za sodišča Vrhovno sodišče Republike Slovenije;
3. za državna tožilstva Državno tožilstvo Republike Slovenije;
4. za državna pravobranilstva Državno pravobranilstvo Republike Slovenije.".
15. člen
Drugi odstavek 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Upravljavec centralne kadrovske evidence je ministrstvo, pristojno za upravo.".
16. člen
V prvem odstavku 47. člena se 6. točka spremeni tako, da se glasi:
"6. podatki o izkušnjah na področju evropskih zadev;".
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Zbirka dokumentov, ki se nanašajo na podatke iz prejšnjega odstavka, se vodi v organu, kjer javni uslužbenec dela, lahko pa tudi v centralni kadrovski evidenci.".
17. člen
Prvi odstavek 48. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Ministrstvo, pristojno za upravo, vodi evidenco internega trga dela v državni upravi. V tej evidenci se vodijo podatki o prostih delovnih mestih, potrebah po delu v projektnih skupinah in podobnih kadrovskih potrebah.".
18. člen
V prvem odstavku 49. člena se črta drugi stavek.
19. člen
V petem odstavku 51. člena se črta besedilo "samostojne organe za odločanje o prekrških,".
20. člen
V 52. členu se za tretjim odstavkom doda četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Za postopek javnega natečaja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo postopek za zasedbo prostega delovnega mesta z javnim natečajem.".
21. člen
V drugem odstavku 53. člena se 7. točka spremeni tako, da se glasi:
"7. določilo o tem, ali se delo opravlja s polnim ali s krajšim delovnim časom;".
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(5) Ob imenovanju v drug naziv, ob napredovanju v višji plačni razred in ob premestitvi na drugo delovno mesto se sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi. Če javni uslužbenec ne soglaša z vsebino aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki je v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo, se mu izda sklep.".
22. člen
V prvem odstavku 54. člena se beseda "drug" nadomesti z besedo "področni".
23. člen
V 56. členu se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
"– da je delovno mesto prosto oziroma so podane okoliščine, iz katerih izhaja, da bo delovno mesto prosto in".
24. člen
V prvem odstavku 57. člena se beseda "preveri" nadomesti z besedo "oceni".
25. člen
V prvem odstavku 58. člena se besedilo "pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije" nadomesti z besedami "na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo".
26. člen
V 59. členu se za besedama "mora vsebovati" dodata besedi "najmanj naslednje".
Črta se 3. točka.
4., 5. in 6. točka postanejo 3., 4. in 5. točka.
Za dosedanjo 7. točko, ki postane 6. točka, se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 7. točka, ki se glasi:
"7. o okvirni vsebini dela.".
27. člen
60. člen se spremeni tako, da se glasi:
"60. člen
(izvedba javnega natečaja)
(1) Za postopek javnega natečaja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o ustni obravnavi.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena vlada način vročanja oziroma obveščanja kandidatov in ravnanja z nepopolnimi vlogami uredi z uredbo.
(3) Za vodenje izbirnega postopka predstojnik lahko pooblasti javnega uslužbenca ali imenuje komisijo.
(4) Javni natečaj za položaje generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov upravnih enot izvaja posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje uradniški svet.
(5) V drugih državnih organih se javni natečaj izvaja v skladu z zakonom ali splošnim aktom državnega organa.".
28. člen
V prvem odstavku 61. člena se beseda "preizkusi" nadomesti z besedo "presoja".
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(2) S kandidati, ki ne izpolnjujejo natečajnih pogojev, izbirnega postopka ni treba opraviti.".
V tretjem odstavku se v drugem stavku črta beseda "preverjanja" in nadomesti z besedo "presojanja".
29. člen
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
"63. člen
(sklep o izbiri)
(1) O izbiri oziroma neizbiri uradnika se vsakemu kandidatu, ki je sodeloval v izbirnem postopku izda in vroči sklep.
(2) Po izdaji sklepa o izbiri oziroma neizbiri lahko vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pod nadzorom uradne osebe organa vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, in v gradiva izbirnega postopka.".
30. člen
V prvem odstavku 64. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
"Natečajna komisija izda kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje in so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za položaj, ter kandidatom, ki se ne uvrstijo na seznam, poseben sklep.".
V drugem odstavku se v zadnjem stavku besedilo "po tem odstavku" nadomesti z besedilom "da bo sam imenoval komisijo".
31. člen
V petem odstavku 65. člena se beseda "odločba" v vseh sklonih nadomesti z besedo "sklep" v ustreznem sklonu.
V šestem odstavku se črtata besedi "odločbo oziroma".
32. člen
V prvem odstavku 66. člena se beseda "odločbe" nadomesti z besedo "sklepa".
33. člen
V prvem odstavku 68. člena se doda 6. točka, ki se glasi:
"6. v primerih, ko je v organu pričakovati spremembo obsega javnih nalog, ki lahko vpliva na zmanjšanje potrebnega števila javnih uslužbencev, pri čemer se takšna delovna mesta v sistemizaciji posebej označijo.".
34. člen
Za petim odstavkom 69. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
"(6) Delovno razmerje iz 6. točke prvega odstavka 68. člena se sklene največ za dobo petih let, z možnostjo enkratnega podaljšanja.".
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
35. člen
70. člen se spremeni tako, da se glasi:
"70. člen
(izjeme)
(1) Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene brez javnega natečaja in ne glede na to, ali je posameznik opravil strokovni izpit, razen v primerih iz 5. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona.
(2) Delovno razmerje za opravljanje pripravništva in delovno razmerje iz 6. točke 68. člena se lahko sklene na podlagi javnega natečaja ali brez javnega natečaja in ne glede na to, ali je posameznik opravil strokovni izpit.
(3) V primerih iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona se delovno razmerje sklene po postopku, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja (objava), v primerih iz 1. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona pa tega postopka ni treba izvesti.".
36. člen
71. člen se spremeni tako, da se glasi:
"71. člen
(prepoved premestitve in sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas)
(1) Z javnim uslužbencem, ki sklene delovno razmerje za določen čas, se ne sme skleniti delovno razmerje za nedoločen čas na uradniškem delovnem mestu brez javnega natečaja, razen v primeru iz 5. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona.
(2) Pripravnik, ki je bil izbran na javnem natečaju, lahko po zaključenem pripravništvu sklene delovno razmerje za nedoločen čas brez javnega natečaja. V primeru, da je bil izbran na javnem natečaju, lahko sklene delovno razmerje za nedoločen čas tudi javni uslužbenec iz 6. točke 68. člena.".
37. člen
73. člen se spremeni tako, da se glasi:
"73. člen
(pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas)
(1) Za pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ki sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas. Javni uslužbenci, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas, niso imenovani v naziv; v pogodbi o zaposlitvi se določi, glede na kateri uradniški naziv se določijo pravice oziroma dolžnosti javnega uslužbenca.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so imenovani v uradniški naziv policisti, cariniki in pazniki, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas na podlagi 6. točke 68. člena.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko za delovna mesta iz 1., 3. in 5. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona v pogodbi o zaposlitvi določi do 20% višja osnovna plača, kot je s predpisi določena za uradnika v določenem nazivu oziroma na delovnem mestu, če so za to zagotovljena finančna sredstva. Soglasje k določitvi višje osnovne plače v organih državne uprave mora podati vlada, za druge državne organe sam državni organ, za uprave lokalnih skupnosti pa župan.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko za delovno mesto iz 1. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona v pogodbi o zaposlitvi določi pravica do odpravnine v znesku treh osnovnih plač za to delovno mesto.".
38. člen
Prvi odstavek 75. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Pogodba o zaposlitvi in drugi akti, s katerimi se odloči o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca, se lahko deloma razveljavijo, če so posamezne določbe v škodo javnega interesa ali v neskladju z zakonom, podzakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo, ter nadomesti z določbami, ki so v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo.".
39. člen
Za 77. členom se doda 77.a člen, ki se glasi:
"77.a člen
(sprememba nezakonitega akta v korist javnega uslužbenca)
Ne glede na določbe tega poglavja lahko predstojnik kadarkoli v korist javnega uslužbenca spremeni akt, s katerim je bilo odločeno o pravici ali obveznosti javnega uslužbenca, če ugotovi, da je akt v neskladju z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo.".
40. člen
V prvem in tretjem odstavku 79. člena se črta besedilo "oziroma poklicna kvalifikacija".
V tretjem odstavku se besedilo "aktivno znanje uradnega jezika" nadomesti z besedilom "znanje uradnega jezika".
41. člen
V 81. členu se črta tretji odstavek.
42. člen
V četrtem odstavku 82. člena se v prvem stavku črta besedilo "internega natečaja ali na podlagi" in v drugem stavku "internega ali".
43. člen
Drugi odstavek 83. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Uradnik iz drugega odstavka 82. člena tega zakona se z odločbo razreši s položaja:
1. če to sam zahteva oziroma s tem soglaša;
2. če v enem mesecu od imenovanja ne sklene pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksa k pogodbi o zaposlitvi;
3. v primeru ugotovljene nesposobnosti za opravljanje nalog na položaju;
4. v primeru prenehanja delovnega razmerja v skladu s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani javnega uslužbenca.".
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(5) Funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, lahko na predlog funkcionarja, pristojnega za predlaganje imenovanja, v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja v ministrstvu, predstojnika vladne službe, generalnega sekretarja v ministrstvu, predstojnika organa v sestavi ministrstva, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine, ne glede na razloge iz drugega odstavka tega člena. Razrešitev po tem odstavku je ne glede na to, kdaj je funkcionar nastopil funkcijo, možna tudi v enem letu od imenovanja uradnika na položaj.".
Doda se deveti odstavek, ki se glasi:
"(9) V času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena tega zakona lahko brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. V primeru ponovitve postopka javnega natečaja prične rok iz tega odstavka ponovno teči. Po dveh ponovitvah javnega natečaja se rok lahko podaljša le, če se na javnem natečaju ne izkažeta kot primerna vsaj dva kandidata.".
44. člen
V prvem odstavku 86. člena se tretja točka spremeni tako, da se glasi:
"3. znanje uradnega jezika.".
Tretji odstavek se črta.
45. člen
V drugem odstavku 88. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
"3. da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.".
46. člen
V prvem odstavku 89. člena se črta beseda "izjemoma", besedilo "imenovanja v naziv" pa se nadomesti z besedilom "sklenitve delovnega razmerja".
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Če uradnik zaradi razlogov, ki so na njegovi strani, ne izpolni pogoja iz prejšnjega odstavka najkasneje v enem letu od sklenitve delovnega razmerja, mu preneha delovno razmerje in se imenovanje v naziv razveljavi, razen v primerih upravičene odsotnosti v skladu z zakonom.".
47. člen
91. člen se spremeni tako, da se glasi:
"91. člen
(izguba oziroma razrešitev naziva)
Pridobljen naziv ugasne z dnem prenehanja delovnega razmerja uradnika, z razrešitvijo in z izvedenim napredovanjem v višji naziv. Uradnik se razreši naziva:
1. v primeru ugotovljene nesposobnosti v skladu s tem zakonom;
2. v primeru premestitve iz poslovnih razlogov;
3. na lastno željo oziroma s soglasjem uradnika;
4. v drugih primerih, ki jih določa zakon.".
48. člen
V 96. členu se za besedilom "lahko predstojnik na podlagi" doda beseda "pisnega".
Doda se drugi odstavek, ki se glasi:
"(2) Predstojnik lahko posameznim javnim uslužbencem pisno odredi delo preko polnega delovnega časa, pri čemer se časovna omejitev dnevnega, tedenskega in mesečnega delovnega časa preko polnega delovnega časa upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev. Pri izračunu povprečja se ne upoštevata letni dopust in odsotnost z dela zaradi bolezni.".
49. člen
101., 102., 103., 104. in 105. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
"101. člen
(izobraževanje v interesu delodajalca)
(1) Javni uslužbenec ima pravico do kandidiranja za napotitev na izobraževanje za pridobitev dodatne izobrazbe v interesu delodajalca (v nadaljnjem besedilu: nadaljnje izobraževanje).
(2) Napotitev na nadaljnje izobraževanje se izvaja po izvedenem internem natečaju, ki ga objavi predstojnik, če so zagotovljena finančna sredstva.
(3) Pravice in obveznosti javnega uslužbenca, ki je napoten na nadaljnje izobraževanje, se določijo s pogodbo, ki jo skleneta predstojnik in javni uslužbenec.
(4) Javni uslužbenec, ki je napoten na nadaljnje izobraževanje, mora po končanem izobraževanju ostati v delovnem razmerju pri istem delodajalcu vsaj še toliko časa, kot je v skladu s študijskim programom trajalo izobraževanje. V nasprotnem primeru ima delodajalec pravico do povrnitve sorazmernega dela plačanih stroškov izobraževanja.
102. člen
(pravica in dolžnost do usposabljanja in izpopolnjevanja)
(1) Javni uslužbenec ima pravico in dolžnost usposabljati se na delovnem mestu in izpopolnjevati svoje strokovno znanje po določenem programu in po napotitvi nadrejenega.
(2) Stroški usposabljanja in izpopolnjevanja na delovnem mestu, ki se izvaja v skladu z določenim programom, bremenijo delodajalca.
103. člen
(strategija in načrt izobraževanja, izpopolnjevanja
in usposabljanja)
(1) Strategijo izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki zajema vsebine, ki so pomembne za vse organe, določi vlada. Predlog strategije na podlagi strokovnih analiz pripravi ministrstvo, pristojno za upravo.
(2) Z načrtom izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja se določijo vsebine izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja ter višina sredstev, ki so namenjena za nadaljnje izobraževanje in za izvajanje usposabljanja in izpopolnjevanja. Načrt izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja za posamezen organ določi predstojnik po predhodnem mnenju sindikatov.
(3) Načrt izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja mora biti usklajen v enem mesecu po uveljavitvi državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti.
104. člen
(spremljanje in izvajanje strategije)
(1) Poročilo o izvajanju strategije sprejme vlada na predlog ministrstva, pristojnega za upravo.
(2) Predstojnik mora najkasneje v treh mesecih po sprejetju načrta izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja pripraviti poročilo o izvedbi in učinkih načrta, ki je bil sprejet za prejšnje obdobje.
105. člen
(spremljanje kariere in strokovnosti dela javnih uslužbencev)
Nadrejeni mora spremljati delo, strokovno usposobljenost in kariero javnih uslužbencev in vsaj enkrat letno opraviti o tem razgovor z vsakim javnim uslužbencem.".
50. člen
V prvem odstavku 106. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
"Za pripravnika se sprejme oseba, ki prvič sklene delovno razmerje in se usposablja za opravljanje dela oziroma za opravo predpisanega strokovnega izpita.".
51. člen
108. člen se spremeni tako, da se glasi:
"108. člen
(trajanje pripravništva)
(1) Trajanje in izvedbo pripravništva določi vlada z uredbo.
(2) Pripravništvo se lahko opravlja tudi volontersko, brez sklenitve delovnega razmerja.".
52. člen
109. člen se spremeni tako, da se glasi:
"109. člen
(sklenitev delovnega razmerja pripravnika)
(1) Način in potek ter program usposabljanja pripravnikov za opravljanje dela oziroma opravo strokovnega izpita za imenovanje v naziv določi minister, pristojen za upravo.
(2) Po opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu se lahko s pripravnikom sklene delovno razmerje za uradniško delovno mesto za nedoločen čas brez javnega natečaja, če je bil pripravnik izbran na javnem natečaju ali če gre za pripravnika – štipendista, ki je bil izbran na javnem natečaju.".
53. člen
Naslov XV. poglavja "OCENJEVANJE URADNIKOV" se spremeni tako, da se glasi "OCENJEVANJE, NAPREDOVANJE IN PRIZNANJA JAVNIH USLUŽBENCEV".
54. člen
111. in 112. člen se spremenita tako, da se glasita:
"111. člen
(ocenjevanje in napredovanje uradnikov)
(1) Ocenjevanje uradnikov, ki se izvaja na podlagi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, se uporablja tudi za spodbujanje kariere in pravilno odločanje o njihovem napredovanju.
(2) Postopek in pogoje napredovanja v višji naziv za organe državne uprave, pravosodne organe in uprave lokalnih skupnosti določi vlada z uredbo.
112. člen
(pogoji za podeljevanje priznanj)
Za izjemne uspehe, ki prispevajo k uspešnosti in učinkovitosti poslovanja ter ugledu organa, zmanjšanju stroškov poslovanja in skrajševanju delovnih postopkov, se javnim uslužbencem podeljujejo priznanja.".
55. člen
113., 114., 115., 116. in 117. člen se črtajo.
56. člen
Črtajo se naslov "XVI. poglavje NAPREDOVANJE IN PRIZNANJA" ter podnaslova "1. Napredovanje" in "2. Priznanja".
57. člen
118., 119., 120. in 121. člen se črtajo.
58. člen
122., 123., 124., 125., 126., 127., 128., 129., 130., 131., 132., 133. in 134. člen se črtajo.
59. člen
Drugi odstavek 136. člena se črta.
V tretjem odstavku se podpičje nadomesti s piko, preostalo besedilo pa se črta.
60. člen
Črta se naslov »XIX. poglavje UGOTAVLJANJE NESPOSOBNOSTI«.
61. člen
141., 142., 143., 144., 145. in 146. člen se črtajo.
62. člen
147. člen se spremeni tako, da se glasi:
"147. člen
(pogoji za premestitev)
(1) Javni uslužbenec se v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Premestitev je lahko trajna ali začasna. Začasna premestitev lahko traja največ dve leti.
(2) Premestitev je mogoča na ustrezno delovno mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposoben opravljati. Uradnika je mogoče trajno premestiti le na uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivu iste stopnje, razen če je premestitev izvedena iz razloga nesposobnosti za uradniško delovno mesto ali iz poslovnega razloga.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je uradnika mogoče, če s tem soglaša, premestiti na strokovno-tehnično delovno mesto. Pri tem se lahko s pogodbo o zaposlitvi določi, da uradniku miruje naziv in da se čas opravljanja dela na strokovno-tehničnem delovnem mestu, na katero je premeščen, všteva v napredovalno obdobje.
(4) Uradnika je možno začasno premestiti tudi na delovno mesto, na katerem se opravljajo zahtevnejše naloge v višjem nazivu. Uradnik mora izpolnjevati pogoje glede zahtevane izobrazbe za takšno delovno mesto, vendar se ga lahko ne imenuje v višji naziv, temveč se mu za čas premestitve določijo pravice glede na višji naziv.
(5) Soglasje javnega uslužbenca k premestitvi se lahko izkazuje samo s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi.
(6) Za javne uslužbence se ne uporablja določba zakona o delovnih razmerjih, ki ureja odpoved s ponudbo nove pogodbe.".
63. člen
V prvem odstavku 149. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
"3. predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa;".
V drugem odstavku se za besedilom "Premestitev zaradi delovnih potreb je" doda besedilo "na območju Republike Slovenije".
Doda se tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Določba drugega odstavka se ne uporablja za premestitve javnih uslužbencev ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, v okviru notranje in zunanje službe.".
64. člen
Drugi odstavek 152. člena se črta.
65. člen
Za 152. členom se dodata nova 152.a in 152.b člen, ki se glasita:
"152.a člen
(postopek premestitve javnega uslužbenca brez soglasja)
(1) Premestitev brez soglasja javnega uslužbenca začne učinkovati z dnem, ki je določen v sklepu o premestitvi, vendar ne prej kot sedmi dan po vročitvi sklepa o premestitvi.
(2) Če je bil javni uslužbenec začasno premeščen brez svojega soglasja, ima ob poteku roka začasne premestitve pravico vrnitve na delovno mesto, na katerem je delo opravljal pred premestitvijo.
152.b člen
(mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja)
(1) Predstojnik in javni uslužbenec se lahko sporazumno dogovorita o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. V času mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja lahko javni uslužbenec sklene delovno razmerje z drugim delodajalcem v skladu z dogovorom.
(2) V času mirovanja pravic javnemu uslužbencu miruje tudi naziv. Po prenehanju delovnega razmerja pri drugem delodajalcu se javni uslužbenec brez javnega natečaja takoj vrne na delovno mesto, ki se opravlja v nazivu, ki ga je dosegel pred pričetkom mirovanja pravic.".
66. člen
Naslov "XXI. poglavje PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA" se spremeni tako, da se glasi "XXI. poglavje PRENEHANJE VELJAVNOSTI POGODBE O ZAPOSLITVI".
67. člen
153., 154., 155., 156., 157., 158., 159., 160., 161. in 162. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
"1. Ukinitev organa in prenos nalog
153. člen
(ukinitev organa in prenos nalog)
(1) Če se organ ukine, prevzame organ, v katerega delovno področje preidejo naloge, vse javne uslužbence. Delovno razmerje javnim uslužbencem ne preneha. Javni uslužbenci se razporedijo na enaka delovna mesta.
(2) Če naloge organa, ki je bil ukinjen, ne preidejo na drug organ, preneha javnemu uslužbencu delovno razmerje pod pogoji, določenimi v tem poglavju (poslovni razlog). Organ v tem primeru dokončno preneha delovati šele, ko predstojnik izvede postopek v zvezi s prenehanjem delovnih razmerij iz poslovnega razloga.
(3) Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi v primeru, ko pride do prenosa nalog z enega na drug organ, pa ne pride do ukinitve organa.
(4) V primeru, ko prevzame naloge državnega organa uprava lokalne skupnosti ali obratno, delovno razmerje preneha in se z naslednjim dnem ponovno sklene pri novem delodajalcu brez objave oziroma javnega natečaja, pri čemer javni uslužbenci obdržijo enakovredna delovna mesta in vse pravice, pridobljene s pogodbo o zaposlitvi pri prejšnjem delodajalcu oziroma z odločbo.
(5) V primeru, ko se naloge organa prenesejo na osebo javnega prava ali drugo pravno ali fizično osebo, se zagotovi prevzem vseh javnih uslužbencev, ki so opravljali te naloge v organu.
2. Splošne določbe o prenehanju veljavnosti pogodbe
o zaposlitvi
154. člen
(načini prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi)
(1) Pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati na načine, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih, po samem zakonu pa tudi v naslednjih primerih:
1. če uradnik ne opravi ustreznega strokovnega izpita, ki je bil kot pogoj določen v pogodbi o zaposlitvi, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani; delovno razmerje mu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi.
2. če je s pravnomočno sodbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, z nepogojno kaznijo več kot šest mesecev zapora; delovno razmerje mu preneha s sklepom, ki ga izda predstojnik, najkasneje pa 15. dan po vročitvi pravnomočne sodbe delodajalcu.
3. na drug način, če tako določa ta zakon oziroma področni zakon, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev v organih.
(2) Z dnem prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi uradniku ugasneta naziv in položaj.
(3) Za posamezne načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi se uporablja zakon o delovnih razmerjih, če ta zakon ne določa drugače.
3. Posebnosti redne odpovedi
155. člen
(vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi)
Odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroči v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
156. člen
(redna odpoved iz poslovnih razlogov)
(1) Glede razlogov za redno odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov se ne uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih, temveč določbe tega zakona.
(2) Javnemu uslužbencu lahko delovno razmerje preneha ali pa je premeščen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu, zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov (v nadaljnjem besedilu: poslovni razlog).
(3) Podlaga za ugotovitev razloga za prenehanje delovnega razmerja oziroma premestitev iz poslovnega razloga je sprememba akta oziroma aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljnjem besedilu: reorganizacija).
(4) Odločitev o reorganizaciji se lahko sprejme na ravni organa, za organe državne uprave pa na predlog organa o uvedbi reorganizacije odloči vlada.
(5) Reorganizaciji mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje cilje reorganizacije, razloge za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev.
(6) Z obrazloženo reorganizacijo mora predstojnik seznaniti reprezentativne sindikate v organu, ki lahko dajo k analizi delovnih opravil in delovnih postopkov mnenje. Usklajevanje reorganizacije z reprezentativnimi sindikati v organu se izvede v skladu z določbami 26. člena.
157. člen
(program razreševanja presežnih javnih uslužbencev)
(1) Glede programa razreševanja presežnih javnih uslužbencev se uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih, pri čemer se za ugotavljanje, ali reorganizacija prizadene večje število javnih uslužbencev, upošteva število javnih uslužbencev in presežnih javnih uslužbencev za vsak organ posebej.
(2) Program razreševanja presežnih javnih uslužbencev se za organe, ki so vključeni v interni trg dela, pripravi tako, da se upoštevajo kadrovske potrebe vseh organov, ki so vključeni v interni trg dela.
158. člen
(ugotavljanje možnosti premestitve)
(1) Glede ugotavljanja možnosti premestitve in glede prednostne pravice do zaposlitve se ne uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih, temveč določbe tega zakona.
(2) Uradnik, čigar delo na delovnem mestu, na katerem dela, ni več potrebno, se premesti na delovno mesto, ki se opravlja v istem nazivu in za katero izpolnjuje pogoje ter je zanj ustrezno strokovno usposobljen, če je tako delovno mesto v organu prosto; strokovno-tehnični uslužbenec se premesti na delovno mesto, ki je ovrednoteno z najmanj enako osnovno plačo in za katero izpolnjuje pogoje ter je zanj ustrezno strokovno usposobljen, če je tako delovno mesto v organu prosto.
(3) Če presežnega javnega uslužbenca ni mogoče premestiti v skladu z drugim odstavkom tega člena, se mu lahko zagotovi poklicna prekvalifikacija ali dokvalifikacija, na podlagi katere izpolni pogoje oziroma se usposobi za prosto delovno mesto v organu.
(4) Če uradnika v organu ni mogoče premestiti v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, ima pod istimi pogoji pravico do premestitve na delovno mesto, ki se opravlja v nazivu istega kariernega razreda ali prvega nižjega kariernega razreda. Uradnik se v tem primeru razreši naziva in imenuje v najvišji naziv, v katerem se lahko opravlja delo na delovnem mestu, na katero je premeščen.
(5) Če javnega uslužbenca ni mogoče premestiti na drugo delovno mesto v organu v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena, se ga uvrsti na interni trg dela. Če v enem mesecu javnega uslužbenca ni možno v skladu s pogoji iz drugega odstavka tega člena premestiti na ustrezno delovno mesto, se mu odpove pogodba o zaposlitvi. Če pride do premestitve v času trajanja odpovednega roka, se odpoved s soglasjem javnega uslužbenca prekliče. Izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka tega člena ugotavlja predstojnik organa, v katerem je prosto ustrezno delovno mesto.
(6) Javni uslužbenec ima v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pravico do odpravnine in druge pravice v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo.
(7) Javni uslužbenec, ki mu je prenehalo delovno razmerje po tem poglavju, ima ne glede na določbe tega zakona o javnem natečaju prednostno pravico do zaposlitve na prosto delovno mesto v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena v organu, v katerem je delal, dve leti po odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
(8) Glede premestitve velja omejitev iz drugega odstavka 149. člena tega zakona, pri čemer je delodajalec dolžan javnemu uslužbencu ponuditi premestitev, ki presega te omejitve, javni uslužbenec pa lahko izbira med premestitvijo in odpravnino.
159. člen
(redna odpoved iz razloga nesposobnosti)
(1) Glede definicije nesposobnosti, odpravnine in možnosti premestitve se ne uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih, temveč določbe tega zakona.
(2) Javni uslužbenec je nesposoben za svoje uradniško delovno mesto oziroma strokovno-tehnično delovno mesto, če ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov.
(3) Če je bil javni uslužbenec premeščen iz poslovnega razloga, postopka ugotavljanja nesposobnosti ni mogoče uvesti v prvih šestih mesecih po premestitvi in če mu ni zagotovljeno ustrezno strokovno usposabljanje.
(4) Uradnik je nesposoben za položaj, če:
1. organ oziroma organizacijska enota, ki jo vodi, ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ki bi zagotavljali kakovostno in učinkovito delovanje organa oziroma organizacijske enote v skladu s programom dela organa;
2. na delovnem področju organa oziroma organizacijske enote, ki jo vodi, prihaja do ponavljajočih napak pri poslovanju oziroma če pride do težje napake pri poslovanju.
(5) Šteje se, da uradnik ni nesposoben za položaj, če dokaže, da je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka storil vse, kar je bilo v njegovi pristojnosti, da bi preprečil, odpravil oziroma odvrnil slabo delovanje oziroma napake.
(6) Šteje se, da javni uslužbenec oziroma organ ali organizacijska enota ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, če ne opravlja dela v določenih ali dogovorjenih rokih oziroma naloženega dela ne opravlja strokovno in kakovostno.
160. člen
(odpoved pogodbe o zaposlitvi)
Javnemu uslužbencu, za katerega se ugotovi, da je nesposoben za svoj položaj oziroma za svoje delovno mesto, delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi z učinkom po preteku odpovednega roka, če ga ni mogoče premestiti na drugo ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje. Če pride do premestitve v času odpovednega roka, se odpoved s soglasjem javnega uslužbenca prekliče.
161. člen
(nezmožnost premestitve)
(1) Šteje se, da javnega uslužbenca ni mogoče premestiti, če:
1. v okviru organa, v katerem ima sklenjeno delovno razmerje, ne obstoji ustrezno prosto delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje in za katero je javni uslužbenec po presoji predstojnika sposoben, in če v času trajanja odpovednega roka ne pride do povpraševanja po njegovem delu ali
2. odkloni ponujeno premestitev.
(2) O nezmožnosti premestitve iz prvega odstavka tega člena je predstojnik dolžan obvestiti reprezentativni sindikat v organu.
162. člen
(dodatna razloga za redno odpoved)
(1) Predstojnik lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi v primeru, da javni uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev za delovno mesto. Pogoji za opravljanje dela na delovnem mestu se lahko spremenijo samo na podlagi zakona; pri tem je delodajalec dolžan javnemu uslužbencu omogočiti, da v razumnem roku izpolni pogoje za delovno mesto, sicer se javnemu uslužbencu odpove pogodba o zaposlitvi z možnostjo odpravnine.
(2) Predstojnik lahko javnemu uslužbencu redno odpove pogodbo o zaposlitvi ob upoštevanju odpovednega roka kadarkoli od prvega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem javni uslužbenec v skladu z veljavno zakonodajo doseže polno starost in polno pokojninsko dobo za upokojitev.".
68. člen
163. člen se črta.
69. člen
V poglavju "XXII. STROKOVNI IZPIT ZA IMENOVANJE V NAZIV" se črtata podnaslova "1. Strokovni izpit za imenovanje v naziv" in "2. Drugi strokovni izpiti", 164., 165., 166., 167. in 168. člen pa se spremenijo tako, da se glasijo:
"164. člen
(državni izpit iz javne uprave in strokovni upravni izpit)
(1) Strokovni izpit za imenovanje v naziv, za nazive, za katere je predpisana univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, je državni izpit iz javne uprave, za druge nazive pa strokovni upravni izpit.
(2) Strokovni izpit za imenovanje v naziv se opravlja pred izpitno komisijo. Izpraševalce imenuje minister, pristojen za upravo, izmed strokovnjakov za posamezna izpitna področja, ki imajo najmanj univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem in najmanj osem let delovnih izkušenj.
165. člen
(pristop k strokovnemu izpitu za imenovanje v naziv)
(1) Pravico do pristopa k strokovnemu izpitu za imenovanje v naziv na stroške organa ima:
1. oseba, ki je opravila pripravništvo v organu;
2. uradnik, ki mora po odločbi o imenovanju v naziv v določenem času opraviti strokovni izpit.
(2) Kandidat lahko k strokovnemu izpitu na stroške organa pristopi največ dvakrat.
166. člen
(vsebina strokovnega izpita za imenovanje v naziv)
(1) Strokovni izpit za imenovanje v naziv zajema znanje iz:
1. ustavne ureditve;
2. sistema zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter razmerij med njimi;
3. lokalne samouprave;
4. sistema javnih financ;
5. ureditve institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema;
6. upravnega postopka in upravnega spora;
7. poslovanja organov javne uprave.
(2) Državni izpit iz javne uprave in strokovni upravni izpit sta prilagojena stopnji izobrazbe kandidata.
167. člen
(priznanje vsebin)
(1) Kandidatu, ki ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka za enako stopnjo izobrazbe, strokovni izpit za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil, strokovni izpit za inšpektorja, strokovni izpit za državnega notranjega revizorja oziroma preizkušenega državnega notranjega revizorja, strokovni izpit iz poslovanja z dokumentarnim gradivom, pravniški državni izpit ali je uspešno opravil natečaj za zaposlitev v institucijah EU, se prizna del strokovnega izpita za imenovanje v naziv iz javne uprave, ki vsebinsko ustreza že opravljenemu izpitu.
(2) Univerzitetnemu učitelju, ki poučuje vsebine iz prvega odstavka 166. člena tega zakona, se prizna ustrezna vsebina.
(3) Podrobnejši program strokovnega izpita za imenovanje v naziv, postopek opravljanja, način in postopek prijave, izpitni red, način priznavanja vsebin opravljenih drugih izpitov, vodenje evidence in druga vprašanja v zvezi z opravljanjem strokovnega izpita določi minister, pristojen za upravo.
(4) Minister, pristojen za upravo, lahko določi tudi pogoje priznavanja posameznih vsebin opravljenih izpitov na javno veljavnih visokošolskih programih.
168. člen
(ocena in ugovor na oceno)
(1) Uspeh kandidata oceni izpitna komisija z oceno "uspešno" ali z oceno "neuspešno".
(2) Kandidat, ki je ocenjen z oceno "neuspešno", lahko v treh delovnih dneh po razglasitvi ocene vloži ugovor zoper oceno, če meni, da ocena ni odraz njegovega znanja na strokovnem izpitu.
(3) V primeru pravočasno podanega ugovora se opravi preizkus ocene tako, da se kandidatu omogoči ponovno opravljati izpit za imenovanje v naziv, ki se opravi najkasneje v naslednjih treh delovnih dneh pred novo izpitno komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za upravo, ali javni uslužbenec, ki ga pooblasti.
(4) Član nove izpitne komisije je tudi predsednik ali član izpitne komisije, ki je ocenila kandidatovo znanje z oceno "neuspešno".".
70. člen
169., 170., 171. in 172. člen se črtajo.
71. člen
V 173. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: "(pristojnosti ministrstva, pristojnega za upravo)".
V napovednem stavku se besedilo »Organ, pristojen za kadrovske zadeve« nadomesti z besedilom »Ministrstvo, pristojno za upravo«.
Črta se 10. točka.
Dosedanja 11. točka postane 10. točka, v dosedanji 12. točki, ki postane 11. točka, pa se pika nadomesti s podpičjem.
(5) Doda se nova 12. točka, ki se glasi:
"12. o opravljenih nadzorih in ukrepih inšpektorja za sistem javnih uslužbencev enkrat letno poroča vladi.".
72. člen
V prvem odstavku 175. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
"2. tri člane izvolijo izmed sebe uradniki z nazivom prve in druge stopnje v organih državne uprave;".
73. člen
V tretjem odstavku 176. člena se številka "3." nadomesti z besedo "druge".
Doda se peti odstavek, ki se glasi:
"(5) Reprezentativni sindikati dejavnosti oziroma poklicev v organih lahko razrešijo člana uradniškega sveta iz 3. točke prvega odstavka 175. člena tega zakona ne glede na določbe tretjega odstavka.".
74. člen
V petem odstavku 178. člena se besedilo "organ, pristojen za kadrovske zadeve" nadomesti z besedilom "ministrstvo, pristojno za upravo".
75. člen
Za prvim odstavkom 180. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"(2) Inšpektor ima pravico pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora.".
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
76. člen
Prvi odstavek 182. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Če inšpektor ugotovi nezakonitosti ali nepravilnosti v poslovanju po tem zakonu, lahko predlaga predstojniku organa in ministru, pristojnemu za upravo, ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.".
77. člen
183. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Z globo od 200.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek predstojnik oziroma pooblaščena oseba, če:
1. dovoli vpogled v kadrovsko evidenco osebi, ki nima pravice vpogleda;
2. v nasprotju s tem zakonom ne omogoči javnemu uslužbencu vpogleda ali prepisa oziroma preslikave podatkov iz kadrovske evidence;
3. uvrsti na seznam kandidatov za izbirni postopek osebo, ki na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje natečajnih pogojev, ali v izbirnem postopku izbere osebo, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev;
4. ne obvesti reprezentativnega sindikata v organu ali organa, pristojnega za kadrovske zadeve, o uvedeni reorganizaciji;
5. krši pravila socialnega partnerstva iz 26. člena tega zakona;
6. v nasprotju z določbami tega zakona sklene delovno razmerje za uradniško delovno mesto brez javnega natečaja ali v nasprotju s predpisanimi pogoji za delovno mesto;
7. zaposli ali odloči o napredovanju v nasprotju s kadrovskim načrtom ali odloči o napredovanju uradnika, ki ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji naziv;
8. sklene pogodbo o zaposlitvi z nezakonito vsebino;
9. ne sprejme kadrovskega načrta;
10. sprejme sistemizacijo v nasprotju s tem zakonom, podzakonskimi predpisi in kadrovskim načrtom;
11. ne oceni uradnika v predpisanem roku oziroma ga sploh ne oceni;
12. ne izdaja pravočasno pravilnih posamičnih aktov;
13. natečajnega postopka ne vodi za to pooblaščeni javni uslužbenec ali imenovana natečajna komisija;
14. nezakonito izvede premestitev iz 150. člena tega zakona.".
78. člen
Za 193. členom se doda 193.a člen, ki se glasi:
"193.a člen
Šteje se, da izpolnjuje pogoj glede opravljenega strokovnega izpita po Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) oseba, ki ima opravljen strokovni izpit po zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80, 27/85, 35/85, 39/85, Uradni list RS, št. 18/93 – ZOdv in 13/94 – ZPDI) oziroma drug strokovni izpit, ki je bil s predpisi določen ali priznan kot pogoj za delo v državnih organih.".
79. člen
V prvem odstavku 194. člena se za besedilom "in upravnih delavcev v organih" dodata besedi "državne uprave".
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
80. člen
Določbe tega zakona, ki urejajo prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, se smiselno uporabljajo za prenehanje delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki te pogodbe niso sklenili.
81. člen
(1) Predpis iz 28. člena tega zakona izda vlada najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(2) Vlada sprejme prvo strategijo usposabljanja in izpopolnjevanja po uveljavitvi proračuna za leto 2006.
82. člen
Predpis iz 53. člena mora biti izdan najkasneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega zakona. Do začetka veljavnosti predpisa se uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo), ki urejajo pripravništvo.
83. člen
(1) Generalnemu sekretarju ministrstva in predstojniku organa v sestavi ministrstva, ki je delo na tem položaju opravljal na dan 11. 3. 2005, v primeru razrešitve po petem odstavku 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo), do katere bi prišlo po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev zakona, pripada:
– v primeru prenehanja delovnega razmerja odpravnina v višini dveh petin povprečne bruto plače, kot jo je prejemal do razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj,
– v primeru premestitve polovica razlike med povprečno mesečno bruto plačo, kot jo je prejemal do razrešitve, in dejansko mesečno bruto plačo do izteka dobe, za katero je bil imenovan.
(2) Razrešitev načelnika upravne enote po petem odstavku 83. člena tega zakona je ne glede na čas nastopa funkcije funkcionarja možna v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Razrešenemu načelniku upravne enote pripadajo pravice iz prvega odstavka tega člena.
(3) Vršilci dolžnosti lahko opravljajo naloge na položajih iz drugega odstavka 82. člena Zakona o javnih uslužbencih največ šest mesecev od uveljavitve tega zakona. Rok se lahko podaljša le pod pogoji iz devetega odstavka 83. člena, če se kljub dvema ponovitvama javnega natečaja noben kandidat ni izkazal kot primeren.
84. člen
Postopki odločanja o ocenah in napredovanju uradnikov v višji naziv se do začetka uporabe predpisa, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede, oziroma do pričetka uporabe predpisa iz XV. poglavja nadaljujejo po določbah Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo).
85. člen
(1) Postopki odločanja o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij, o disciplinski odgovornosti ter postopki ugotavljanja nesposobnosti, pričeti pred začetkom uveljavitve tega zakona, se nadaljujejo po do sedaj veljavnih določbah.
(2) V postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti se do sklenitve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) razen določb o odvzemu položaja oziroma razrešitve s položaja, razrešitve naziva in imenovanja v eno stopnjo nižji naziv in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
86. člen
Predstojnik lahko odpove pogodbo o zaposlitvi tistim javnim uslužbencem, ki so v skladu z veljavno zakonodajo do uveljavitve tega zakona dosegli polno starost in polno pokojninsko dobo za upokojitev.
87. člen
(1) Javni uslužbenci na delovnih mestih meroslovnih nadzornikov, ki v skladu z 18.a členom Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) opravljajo uradniške naloge, se ob smiselni uporabi 194. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) z dnem uveljavitve tega zakona prevedejo v ustrezne uradniške nazive.
(2) Ne glede na tretji odstavek 197. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) so lahko tajniki občin oziroma direktorji občinskih uprav, ki so bili v skladu s 194. členom navedenega zakona prevedeni v uradniške nazive, ponovno imenovani na ta položaj.
88. člen
Javni uslužbenci, ki so bili v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 56/98) razporejeni na delovno mesto s pogojem, da v določenem času pridobijo ustrezno stopnjo izobrazbe, oziroma so bili na podlagi Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) pogojno prevedeni v uradniške nazive, lahko z uveljavitvijo tega zakona nadaljujejo z delom v nazivu, ki so ga pridobili s prevedbo oziroma na delovnem mestu, za katero je predpisana ena stopnja višja izobrazba, kot jo imajo. Pogoj, določen v odločbi o imenovanju, preneha veljati.
89. člen
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati naslednje določbe:
1. 92., 96., 97., 98. in 99. člen Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 53/05) in
2. 66., 67., 68., 69. in 70. člen Zakona o carinski službi (Uradni list RS 103/04 – uradno prečiščeno besedilo)
3. 228. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/00).
(2) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati:
1. Uredba o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 58/03) in
2. Uredba o postopku ugotavljanja nesposobnosti javnega uslužbenca v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 58/03).
90. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-05/98-20/29
Ljubljana, dne 30. novembra 2005
EPA 361-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
