Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o Informacijskem pooblaščencu (ZInfP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. novembra 2005.

(1) S tem zakonom se ustanovi Informacijski pooblaščenec ali Informacijska pooblaščenka (v nadaljevanju: Informacijski pooblaščenec) in se določijo njegove pristojnosti in pooblastila.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

(1) Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je pristojen za:
– odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;
– odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(2) Informacijski pooblaščenec je prekrškovni organ, pristojen za nadzor nad tem zakonom in nad zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(3) Informacijski pooblaščenec ima naslednje pristojnosti:
– organizira in usklajuje delo vseh zaposlenih, vključno državnih nadzornikov za varstvo osebnih podatkov;
– izvaja druga pooblastila predstojnika državnega ­organa;
– opravlja inšpekcijski nadzor po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) Za organ po tem zakonu se štejejo državni organ, organ lokalne skupnosti, javna agencija, javni sklad in druge osebe javnega prava, nosilec javnih pooblastil in izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu: organi).
(2) Za odgovorno osebo organa po tem zakonu se šteje uradna oseba, ki je pristojna za dajanje informacij javnega značaja, ali predstojnik organa.
(3) Kadar drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraze "Glavni državni nadzornik", "Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov" ali "Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja", ti izrazi pomenijo "Informacijski pooblaščenec".

(1) Sedež Informacijskega pooblaščenca je v Ljubljani.
(2) Informacijski pooblaščenec svojo organiziranost uredi s poslovnikom in drugimi splošnimi akti.

Sredstva za delo Informacijskega pooblaščenca se zagotavljajo iz državnega proračuna in jih določi Državni zbor Republike Slovenije na predlog Informacijskega pooblaščenca.

(1) Informacijskega pooblaščenca imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog predsednika Republike Slovenije.
(2) Za informacijskega pooblaščenca je lahko imenovana oseba, ki:
– je državljan Republike Slovenije;
– ima univerzitetno izobrazbo;
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj;
– ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora.
(3) Informacijski pooblaščenec je imenovan za pet let in je lahko še enkrat ponovno imenovan.

(1) Informacijski pooblaščenec ima status državnega funkcionarja.
(2) Informacijskega pooblaščenca lahko Državni zbor Republike Slovenije predčasno razreši samo:
– če to sam zahteva,
– če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje funkcije iz drugega ostavka 5. člena tega zakona,
– zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije
– ali če svojih nalog ne opravlja v skladu z zakonom in ustavo.
(3) Postopek za razrešitev informacijskega pooblaščenca se začne na predlog predsednika republike.
(4) Glede nezdružljivosti funkcije z drugimi funkcijami in dejavnostmi se za informacijskega pooblaščenca smiselno uporablja zakon, ki ureja delovanje varuha človekovih pravic.

(1) Pri Informacijskem pooblaščencu so poleg informacijskega pooblaščenca zaposleni državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov ali državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: nadzornik).
(2) Za nadzornika je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit za inšpektorja po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(3) Nadzorniki imajo položaj, pravice in obveznosti, ki jih za inšpektorje določata zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakon o javnih uslužbencih.
(4) Nadzornika imenuje informacijski pooblaščenec v skladu z zakonom o javnih uslužbencih.
(5) Nadzorniki so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora in drugih nalog po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, v skladu s svojimi pooblastili samostojni ter jih opravljajo v okviru in na podlagi ustave in zakonov.
(6) Pri opravljanju nalog, ki ne vključujejo inšpekcijskega nadzora, so vezani na pisna navodila informacijskega pooblaščenca.

Informacijski pooblaščenec ima strokovno in administrativno-tehnično službo.

(1) Če je to potrebno za obravnavo pritožbe, mora odgovorna oseba organa Informacijskemu pooblaščencu na njegovo zahtevo nemudoma poslati dokumente, zadeve, dosjeje, registre, evidence ali dokumentarno gradivo, ki jih je zahteval prosilec. Informacijski pooblaščenec ima v okviru svojih pristojnosti tudi pravico do vpogleda v davčno tajnost.
(2) Če Informacijski pooblaščenec ob reševanju pritožbe v zadevah dostopa do informacij javnega značaja sumi, da organ prve stopnje z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih Informacijskemu pooblaščencu v celoti ali delno ne posreduje, ima Informacijski pooblaščenec pooblastila po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(3) Če organ zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, je dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo.
(4) Postopki v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep, ki ju izda Informacijski pooblaščenec, so nujni in prednostni.

Informacijski pooblaščenec lahko opravi procesno dejanje v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Informacijskega pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije.

(1) Pravica strank do pregleda dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, do pravnomočnosti odločbe Informacijskega pooblaščenca ne vključuje pregleda zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije.
(2) Po pravnomočnosti odločbe Informacijskega pooblaščenca pravica stranke iz prvega odstavka tega člena vključuje pregled zahtevanega dokumenta zadeve v obsegu, dovoljenem s pravnomočno odločbo Informacijskega pooblaščenca.

Informacijski pooblaščenec lahko na Ustavno sodišče Republike Slovenije vloži zahtevo za oceno ustavnosti zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvajanje javnih pooblastil, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi s postopkom, ki ga vodi.

(1) Informacijski pooblaščenec pošlje letno poročilo o svojem delu državnemu zboru najpozneje do 31. maja za preteklo leto in ga objavi na svoji spletni strani.
(2) Letno poročilo vsebuje podatke o delu v preteklem letu ter ocene in priporočila s področja varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja.

(1) Z globo od 100.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa, ki Informacijskemu pooblaščencu v skladu s prvim odstavkom 10. člena tega zakona ob odstopu pritožbe prosilca kljub zahtevi ne pošlje zahtevanega dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, čeprav z njimi razpolaga.
(2) Z globo od 100.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa, ki v skladu s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona prosilcu kljub odločbi Informacijskega pooblaščenca ne pošlje zahtevanega dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva.
(3) Z globo od 100.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca osebnih podatkov, ki kljub odločbi Informacijskega pooblaščenca iz postopka reševanja pritožbe prosilca iz tretje alineje prvega odstavka 2. člena tega zakona prosilcu ne omogoči pravice iz tretje alineje prvega odstavka 2. člena.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe od 38. do 46. člena, 57. in 104. člena, 108. do 110. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 – ZVOP-1) in določbe od 28. do 30. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05 – ZDIJZ).

Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja z dnem uveljavitve tega zakona nadaljuje delo kot informacijski pooblaščenec do izteka mandata, za katerega je bil imenovan za pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja.

(1) Informacijski pooblaščenec prevzame inšpektorje in druge uslužbence, ki na dan začetka delovanja Informacijskega pooblaščenca opravljajo delo v Inšpektoratu za varstvo osebnih podatkov Republike Slovenije, ter pripadajočo opremo in sredstva.
(2) Informacijski pooblaščenec prevzame vse nedokončane zadeve, arhive in evidence, ki jih vodi Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov Republike Slovenije.

Do uveljavitve odloka, ki bo uredil plače nosilcev javnih funkcij, se Informacijskemu pooblaščencu določi plača v višini plače predsednika državne revizijske komisije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.