Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. novembra 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o javnih zbiranjih, ki obsega:

– Zakon o javnih zbiranjih – ZJZ (Uradni list RS, št. 59/02 z dne 5. 7. 2002),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih ZJZ-A (Uradni list RS, št. 60/05 z dne 24. 6. 2005) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih ZJZ-B (Uradni list RS, št. 90/05 z dne 10. 10. 2005).

S tem zakonom se ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah.

Vsakdo ima pravico organizirati javne shode in javne prireditve in se jih udeleževati.
Nikomur ni dopustno preprečevati udeležbe na javnem shodu ali javni prireditvi, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

Tuja pravna oseba oziroma tujka ali tujec smejo organizirati javni shod samo z dovoljenjem.
Ne glede na določbe tega zakona je dovoljenje potrebno tudi za organiziranje javne prireditve, če jo organizira tuja pravna oseba oziroma tujka ali tujec, ki v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča ali začasnega prebivališča več kot eno leto.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. javni shod (v nadaljnjem besedilu: shod) je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur;
2. javna prireditev (v nadaljnjem besedilu: prireditev) je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur;
3. organiziran shod oziroma prireditev je shod oziroma prireditev, pri kateri organizator razglaša (javno oglašuje) oziroma poziva k udeležbi z javno objavo oziroma z vabili, posredovanimi tistim, ki naj se shoda oziroma prireditve udeležijo;
4. neorganiziran shod je nenačrtovano zbiranje ljudi brez organizatorja zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur;
5. spontan ulični nastop je neorganiziran in brezplačen nastop pouličnih umetnic oziroma umetnikov ali artistk oziroma artistov;
6. organizatorka oziroma organizator shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: organizator) je fizična ali pravna oseba, za račun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom;
7. vodja shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: vodja) je oseba, ki vodi shod oziroma prireditev;
8. rediteljica oziroma reditelj na shodu oziroma prireditvi (v nadaljnjem besedilu: reditelj) je oseba, ki jo organizator določi, da skrbi za red na shodu oziroma prireditvi;
9. vodja rediteljev je reditelj, ki vodi in organizira delo rediteljev;
10. rediteljska služba je zadostno število rediteljev z vodjo rediteljev;
11. udeleženka oziroma udeleženec shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) je oseba, ki se na poziv organizatorja udeležuje shoda oziroma prireditve in oseba, ki na prireditvenem prostoru prisostvuje izvajanju programa shoda oziroma prireditve;
12. prireditveni prostor je prostor, potreben za izvedbo shoda oziroma prireditve, na katerem vzdržuje red organizator;
13. v čas trajanja shoda oziroma prireditve se šteje čas od začetka zbiranja udeležencev do njihovega razhoda;
14. nevarni predmeti so predmeti, s katerimi se lahko prizadenejo hude telesne poškodbe ali hudo okvari zdravje;
15. mednarodne športne prireditve so velike mednarodne športne prireditve, kot jih določa zakon, ki ureja področje športa, mednarodna klubska tekmovanja in nastopi reprezentanc, ki se izvajajo pod okriljem mednarodnih ali nacionalnih panožnih športnih zvez in druge športne prireditve v kolektivnih športnih panogah, na katerih sodeluje tuj klub, ki je v prvi državni ligi države, iz katere prihaja;
16. predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje so pirotehnični izdelki za ognjemete razreda III. in IV., orožje, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pravice in dolžnosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov v zvezi z orožjem, razen orožja, uporabljenega kot gledališki rekvizit, ter vsi drugih predmeti, ki jih organizator uporablja pri izvedbi programa prireditve oziroma jih v okviru izvajanja programa prireditve uporabljajo udeleženci, če je zaradi njihove uporabe lahko ogroženo življenje ali zdravje udeležencev ali tudi drugih ljudi oziroma premoženje;
17. naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje so vozila (vsa prevozna sredstva, namenjena vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev – otroških prevoznih sredstev, bolniških vozičkov ter športnih pripomočkov in naprav, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca in motorne sani), zrakoplovi (letala, ultralahka motorna letala, motorni zmaji in druge letalne naprave z motornim pogonom, tudi letalski modeli, ultralahka jadralna letala, jadralni zmaji, jadralna padala, baloni), naprave za zabavo (vrtiljaki, zabaviščni vlaki ipd.) in druge naprave, ki jih pri izvedbi programa prireditve uporablja organizator, kot so večji začasni objekti (odri posebnih konstrukcij, tribune, šotori ipd.), stroji, za prireditev posebej izdelane ali prirejene priprave (posebna dvigala, vlečnice) ali druge naprave, ki obratujejo in lahko ob normalnem obratovanju oziroma rabi, ali ob prirejeni rabi, ogrozijo življenje in zdravje udeležencev ali tudi drugih ljudi oziroma premoženje.
Šteje se, da ima oseba ustrezne psihofizične sposobnosti, če ni očitno pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih substanc, in je glede na svoje fizične zmožnosti objektivno sposobna opravljati zaupane naloge.

Ta zakon se ne uporablja za:
1. javna zbiranja, za katera veljajo posebni predpisi, v kolikor jih ti predpisi urejajo drugače;
2. verske obrede v zgradbah oziroma prostorih, ki so določeni za opravljanje verske dejavnosti in javnih prostorih, ki sestavljajo celoto z zemljiščem, na katerem stoji zgradba, določena za opravljanje verske dejavnosti;
3. svečanosti ob rojstvu in poroki, jubileje, družinske praznike in podobna zbiranja, pogrebne sprevode in druge žalne slovesnosti ter krajevno običajne verske sprevode in procesije, ki potekajo po ustaljenih poteh in ne ogrožajo varnosti cestnega prometa;
4. kongrese, občne zbore in druge zbore, ki predstavljajo način dela državnih organov, organov lokalnih skupnosti, političnih strank, sindikatov, verskih skupnosti, društev oziroma organov upravljanja v gospodarskih družbah in drugih organizacijah ali so zborno delo šol in drugih oblik izobraževanja, če se organizirajo v zaprtih prostorih;
5. zbiranja v zvezi z opravljanjem funkcije poslanke ali poslanca ali občinske svetnice ali svetnika (srečanja z volivci), če potekajo v zaprtih prostorih;
6. spontane ulične nastope.
Določba tretjega odstavka 10. člena, določba tretje alinee prvega odstavka 14. člena v delu, ki se nanaša na rediteljsko službo, ter 26. in drugega odstavka 27. člena tega zakona se ne uporabljajo za državne proslave, ki jih organizira Predsednik Republike Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije.

Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa.
Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve na prostem v neposredni bližini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih, če bi shod oziroma prireditev lahko ovirala varovanje teh objektov.
Pristojni organ prepove shod oziroma prireditev tudi v primerih, ko organizator ni izkazal zadostnih ukrepov za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja, varnosti javnega prometa, varstva okolja, brezhibnosti naprav ali varne uporabe predmetov, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje, zdravje ali premoženje ljudi, če je uporaba prireditvenega prostora z odločbo državnega organa prepovedana ali če ministrica oziroma minister, pristojen za zdravstvo, v mejah z zakonom določenih pooblastil, prepove zbiranje ljudi na določenih javnih mestih.

Prijave shodov oziroma prireditev po tem zakonu sprejema policijska postaja, oziroma policijski oddelek ali policijska pisarna, na območju katere se organizira shod oziroma prireditev (v nadaljnjem besedilu: pristojna policijska postaja).

Za odločanje na prvi stopnji je po tem zakonu pristojna upravna enota, na območju katere se organizira shod oziroma prireditev (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
Na drugi stopnji odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Vlada Republike Slovenije na predlog ministrice oziroma ministra, pristojnega za okolje, določi način uporabe zvočnih in drugih naprav, ki na shodih oziroma prireditvah povzročajo hrup, tako da ne povzročajo čezmernega obremenjevanja okolja.
Vlada Republike Slovenije na predlog ministrice oziroma ministra, pristojnega za šport, določi splošne ukrepe, ki jih morajo lastnice ali lastniki oziroma upravljavke ali upravljavci športnih objektov in organizatorji športnih prireditev v teh objektih izvajati za zagotovitev reda, varnosti udeležencev in drugih oseb ter premoženja na prireditvah.

Organizator mora shod oziroma prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje.
Organizator mora določiti vodjo. Vodja je lahko oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje.
Glede na značaj shoda oziroma prireditve in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo.
Če je organizatorju športne prireditve v kolektivni športni panogi z dovoljenjem iz 16. člena tega zakona naloženo, da mora zaradi posebno velikega tveganja, da bi na prireditvi prišlo do ogrožanja reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, od udeležencev prireditve ob nakupu vstopnic pridobiti osebne podatke (personalizacija vstopnic), lahko zbira le podatke o osebnem imenu, državljanstvu in stalnem ali začasnem prebivališču in to le od posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. Osebne podatke lahko zbira in obdeluje le skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in jih lahko posreduje le policiji za izvrševanje nalog, ki jih ima ta po določbah tega zakona in obvezujočih mednarodnih pogodbah, ki določajo ukrepe za preprečevanje nasilja na športnih prireditvah. Organizator je dolžan zbrane osebne podatke hraniti največ tri mesece od prireditve, nato pa uničiti.
Na način in pod pogoji iz prejšnjega odstavka je organizator dolžan ravnati tudi z osebnimi podatki, ki so bili pridobljeni z videonadzorom shoda ali prireditve.
Če se na shodu oziroma prireditvi opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo drugi predpisi, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo ti predpisi.

Organizator shoda mora shod prijaviti najmanj tri dni pred dnevom shoda, organizator prireditve pa najmanj pet dni pred dnevom prireditve.
Če organizator v določenem časovnem razdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev, na istem kraju organizira istovrstne prireditve, katere je po tem zakonu potrebno prijaviti, lahko prijavo poda za vse prireditve v tem obdobju hkrati.

Če ta zakon ne določa drugače, ni potrebno prijaviti prireditev, ki jih organizirajo:
1. gospodarske družbe in samostojne podjetnice posameznice oziroma samostojni podjetniki posamezniki kot svojo redno registrirano dejavnost v svojih poslovnih prostorih;
2. državni organi, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, društva ter druge organizacije v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, določene s predpisom, statutom ali pravili, v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti;
3. študentke oziroma študenti, dijakinje oziroma dijaki, učenke oziroma učenci, v mejah hišnega reda v šolskih prostorih.
Organizator prireditve iz prejšnjega odstavka je dolžan zagotoviti vse ukrepe za vzdrževanje reda na prireditvi, kot jih določata druga in tretja alinea prvega odstavka 25. člena in 27. člen tega zakona.
Če organizator iz 1. točke prvega odstavka tega člena organizira prireditve v okviru dejavnosti gostinskega obrata, ki nudi mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program, mora zagotoviti varovanje prireditve tudi v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, v kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.

Ne glede na določbo 11. in 12. člena tega zakona je dovoljenje potrebno za shod na cesti in za naslednje prireditve:
1. mednarodne športne prireditve in članska tekmovanja klubov prve državne lige v kolektivnih športih;
2. prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje;
3. prireditve, na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev.
Dovoljenje za prireditve iz 2. točke prejšnjega odstavka ni potrebno, če je organizator gospodarska družba ali samostojna podjetnica posameznica oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki v okviru opravljanja svoje registrirane dejavnosti obratuje z napravami za zabavo v svojih poslovnih prostorih.
Vlogo za izdajo dovoljenja mora organizator vložiti pri pristojnem organu najmanj sedem dni pred dnevom shoda oziroma prireditve.

V prijavi shoda oziroma prireditve in v vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, je potrebno navesti:
– podatke o organizatorju shoda oziroma prireditve (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če mu EMŠO ni določen, državljanstvo, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, oziroma firmo, sedež, matično številko in osebno ime zastopnice oziroma zastopnika);
– kraj, čas in trajanje shoda oziroma prireditve, program shoda oziroma prireditve in predvideno število udeležencev;
– osebne podatke vodje ter vodje rediteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če mu EMŠO ni določen, državljanstvo, naslov stalnega ali začasnega prebivališča); če rediteljsko službo opravlja subjekt, ki se ukvarja z dejavnostjo varovanja ljudi in premoženja, pa tudi njegove podatke (firma, sedež, matična številka, osebno ime odgovorne osebe);
– osebne podatke pooblaščenke oziroma pooblaščenca organizatorja za vročitve na sedežu pristojnega organa (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča) ter način obveščanja;
– način varovanja shoda oziroma prireditve z navedbo števila rediteljev ter ukrepov za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje.
Prijavi mora organizator priložiti soglasje lastnice ali lastnika oziroma upravljavke ali upravljavca zemljišča oziroma prostora, na katerem se organizira shod oziroma prireditev in dokazilo, da je o shodu oziroma prireditvi pisno obvestil lokalno skupnost; če se na shodu oziroma prireditvi z zvočnimi ali drugimi napravami povzroča čezmeren hrup, pa tudi dovoljenje organa, pristojnega za izdajo.
Vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, je poleg dokazil iz prejšnjega odstavka potrebno predložiti tudi dokazila o tehnični brezhibnosti naprav oziroma o varni uporabi predmetov, če se na shodu oziroma prireditvi uporabljajo naprave ali predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje; če je zaradi shoda potrebno prepovedati ali omejiti javni promet, pa tudi dovoljenje organa, pristojnega za izdajo tega dovoljenja.
Za prijavo shoda oziroma prireditve se ne plača upravna taksa.
Podatki iz prvega odstavka tega člena o organizatorju, shodu oziroma prireditvi ter o vodji so javni. Če se podatki nanašajo na fizično osebo, je javnosti dostopen le podatek o osebnem imenu.

Pristojna policijska postaja potrdi sprejem prijave shoda oziroma prireditve. Za sprejem in potrditev sprejema prijave se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Če je za prijavljeni shod oziroma prireditev potrebno dovoljenje, policijska postaja prijavo nemudoma pošlje pristojnemu organu ter o tem obvesti organizatorja.
Pristojni organ prijavo obravnava kot vlogo za dovoljenje iz 14. člena tega zakona. Šteje se, da je vloga pravočasna, če jo je pristojna policijska postaja prejela v roku, določenem v 13. členu tega zakona. Če pristojni organ ugotovi, da dovoljenje ni potrebno, vrne prijavo policijski postaji in o tem obvesti organizatorja.

Pristojni organ izda dovoljenje za shod oziroma prireditev, če je organizator v postopku izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja ter da shod oziroma prireditev ne bo ogrožala javnega prometa in predstavljala nedopustne obremenitve okolja.
V dovoljenju lahko pristojni organ organizatorju naloži dodatne ukrepe za večjo varnost ljudi in premoženja ter za vzdrževanje reda.
O izdanem dovoljenju pristojni organ nemudoma obvesti pristojno policijsko postajo.

Dovoljenje za javno prireditev se lahko izda za več istovrstnih prireditev za čas, ki ga določi pristojni organ. Ta čas ne more biti daljši od 6 mesecev.

Pristojni organ prekliče izdano dovoljenje, če organizator shoda oziroma prireditve ne izvrši ukrepov, določenih v dovoljenju, ali če po izdaji odločbe nastopi razlog iz prvega odstavka 6. člena tega zakona.

Kadar pristojna policijska postaja oceni, da je prijavljeni shod oziroma prireditev organizirana z namenom iz prvega odstavka 6. člena, oziroma obstajajo razlogi iz drugega in tretjega odstavka 6. člena tega zakona, pristojnemu organu nemudoma predlaga, da shod oziroma prireditev prepove ter o tem obvesti organizatorja.

Pristojni organ shod oziroma prireditev prepove, kadar okoliščine kažejo na to, da je organizirana z namenom, določenim v prvem odstavku 6. člena ter v primerih iz drugega in tretjega odstavka 6. člena tega zakona.
Če bi bilo potrebno shod prepovedati iz razlogov motenja javnega reda oziroma ogrožanja javnega prometa, ker čas ali kraj, določena za shod, nista primerna, pristojni organ pred izdajo odločbe organizatorja pozove, da določi drug čas ali kraj shoda. Če organizator določi drug primeren kraj ali čas shoda, pristojni organ postopek za prepoved shoda ustavi in izda dovoljenje.

Pristojni organ mora organizatorju vročiti odločbo o prepovedi shoda oziroma prireditve brez odlašanja, najkasneje pa dva dni pred dnevom shoda oziroma prireditve.
Določba prejšnjega odstavka ne velja, če je organizator shod oziroma prireditev prijavil kasneje kot pet dni pred dnevom shoda oziroma prireditve. V tem primeru mora pristojni organ odločbo o prepovedi vročiti do pričetka shoda oziroma prireditve, oziroma lahko v istem roku odloči tudi ustno. Če organizator to zahteva, mora pristojni organ izdati pisno odločbo najkasneje v roku treh dni od dneva podane zahteve. Zahtevo lahko organizator poda v roku 24 ur od izdaje ustne odločbe.
Če pristojni organ organizatorju odločbe iz prvega odstavka tega člena ne vroči oziroma ustno ne izreče v predpisanem roku, se šteje, da je shod oziroma prireditev dovoljena.
Zoper odločbo je dopustna pritožba v roku treh dni od vročitve odločbe. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
O pritožbi zoper odločbo odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v roku treh dni po dejanskem prejemu pritožbe. V rok se ne štejejo dnevi, ko organ ne dela.
Če pritožbeni organ izdano odločbo odpravi po času, določenem za izvedbo shoda ali prireditve, lahko organizator pristojno policijsko postajo oziroma pristojni organ v roku treh dni po prejemu odločbe obvesti o spremembi časa shoda oziroma prireditve. Če to stori, se shod oziroma prireditev lahko izvede.

Za pravilen potek shoda oziroma prireditve ter za red je odgovoren vodja.
Vodja skrbi, da poteka shod oziroma prireditev v skladu z napovedanim programom in da se izvajajo vsi ukrepi, navedeni v prijavi oziroma v izdanem dovoljenju.
Vodja je dolžan sodelovati s policijo in upoštevati morebitne predlagane ukrepe policije za zagotovitev reda na shodu oziroma prireditvi.
Vodja ima pravico shod oziroma prireditev prekiniti ali zaključiti in tudi pravico odločiti, da se prekinjeni shod oziroma prireditev nadaljuje, če je bil vzpostavljen red. Vodja ima pravico izključiti udeležence, ki motijo red. Izrekanje ukrepov mora biti v slovenskem jeziku, na območju, kjer živita narodni skupnosti, pa tudi v jeziku narodne skupnosti.
Kdor je izključen, se mora takoj odstraniti.

Prepovedano je motiti ali ovirati potek shoda oziroma prireditve.
Nihče se ne sme udeležiti shoda oziroma prireditve, ki je prepovedana.
Udeleženci na shod oziroma prireditev ne smejo prinašati orožja, eksplozivnih snovi, pirotehničnih izdelkov ali nevarnih predmetov oziroma snovi ter motiti reda na shodu oziroma prireditvi.

Reditelj je lahko le državljan Republike Slovenije, ki je star najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog reditelja glede na značaj shoda oziroma prireditve.
Reditelj mora biti s posebnim telovnikom ali trakom ali kako drugače na obleki vidno označen z napisom "reditelj".
Reditelj ne sme biti oborožen ali uporabljati drugih prisilnih sredstev.

Reditelj predvsem:
– skrbi za red na shodu oziroma prireditvi;
– prepreči dostop osebi, ki bi želela na shod oziroma prireditev prinesti predmete oziroma snovi iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona;
– prepreči dostop osebi, ki je vidno pod vplivom alkohola in je pričakovati, da bo v takšnem stanju kršila red.
Za izvrševanje svojih nalog reditelj udeležence usmerja, obvešča, opozarja, izreka prepovedi ter s fizično ali mehansko oviro prepreči dostop na prireditveni prostor. Kadar je za izvrševanje naloge iz druge alinee prejšnjega odstavka tega člena to nujno potrebno, lahko reditelj pri vstopu na prireditveni prostor površinsko pregleda osebno prtljago udeleženca, če udeleženec s tem soglaša.
Če na shodu ali prireditvi rediteljsko službo zagotavlja subjekt, ki opravlja dejavnost varovanja javnih zbiranj, lahko reditelji varnostniki izvajajo tudi druge ukrepe, ki jih določa zakon, ki ureja zasebno varovanje, če so za vzdrževanje reda nujni in niso s tem zakonom prepovedani.
O svojem posredovanju in ukrepih mora reditelj obveščati vodjo rediteljev, ta pa vodjo.
O izvajanju ukrepa površinskega pregleda osebne prtljage in drugih nujnih ukrepov za vzdrževanje reda iz tretjega odstavka tega člena (ugotavljanje istovetnosti udeležencev, površinski pregled vrhnjih oblačil ali notranjosti vozila pri vstopu, preprečitev vstopa, če udeleženec ugotavljanje istovetnosti ali pregled odkloni, ter o uporabi videonadzora) je organizator dolžan udeležence na vhodih ali drugih vidnih mestih na prireditvenem prostoru ali na vstopnicah z grafičnim ali pisnim opozorilom predhodno opozoriti.

Kadar reditelji na shodu oziroma prireditvi ne morejo zagotoviti reda in je pri kršitvi udeleženo večje število oseb ali kadar je ogrožen javni red, mora vodja zaprositi za pomoč policijo.

Vodja mora takoj prekiniti shod oziroma prireditev, če pride na shodu oziroma prireditvi do izvrševanja kaznivih dejanj oziroma do pozivanja h kaznivim dejanjem, ali če pride do nasilja oziroma do splošnega nereda, ki ga rediteljska služba ne more odpraviti in je huje kršen javni red ali ogrožena varnost ljudi ali premoženja oziroma varnost javnega prometa.
V primerih iz prejšnjega odstavka mora vodja takoj obvestiti policijo.

Če je shod oziroma prireditev organizirana v skladu z določbami tega zakona, je policija dolžna zagotoviti, da shod oziroma prireditev ne bo motena ali ovirana.
Policija občasno nadzira potek shodov in prireditev.

Red na državnih proslavah iz drugega odstavka 5. člena tega zakona zagotavlja policija.

Policija po uradni dolžnosti vzdržuje javni red ob sprevodih in demonstracijah, velikih mednarodnih športnih prireditvah ter ob neorganiziranih shodih.

Kadar glede na naravo shoda oziroma prireditve ali glede na okoliščine, v katerih poteka shod oziroma prireditev, okoliščine kažejo na to, da bi lahko prišlo do ravnanj iz 26. oziroma 27. člena tega zakona in obstaja možnost, da bodo potrebni njeni ukrepi, policija v soglasju z organizatorjem določi potrebno število policistov za pomoč pri vzdrževanju reda na shodu oziroma prireditvi. V takšnem primeru se vodja policistov sporazume z vodjo o načinu sodelovanja.
Organizator shoda oziroma prireditve je v primerih iz prejšnjega odstavka dolžan sodelovati s policijo tudi pri načrtovanju ukrepov za vzdrževanje reda na shodu oziroma prireditvi.

Če organizator shoda oziroma prireditve ni prijavil, ali si zanjo ni pridobil dovoljenja, pa je dovoljenje potrebno, policija določi potrebno število policistov, ki spremljajo potek shoda oziroma prireditve.
Vodja je dolžan za vzdrževanje reda upoštevati navodila in ukrepe policije.

Če policija na kraju samem ugotovi, da je prišlo do neorganiziranega shoda, opozori udeležence, da shod ni organiziran po določbah tega zakona in da so dolžni upoštevati navodila in ukrepe policije.
V kolikor na shodu pride do ravnanj, zaradi katerih je potrebno shod razpustiti, ga policija razpusti.

Če je shod oziroma prireditev z odločbo pristojnega organa prepovedana, policija zahteva, da vodja udeležence pozove, naj se mirno razidejo.
Policija zahteva, da vodja shod oziroma prireditev razpusti tudi, če je prišlo do:
– uresničevanja namenov, ki so prepovedani po določbi prvega odstavka 6. člena oziroma do oviranja varovanja objektov iz drugega odstavka 6. člena tega zakona;
– ravnanj iz prvega odstavka 27. člena tega zakona in tudi policija s svojimi ukrepi ne more vzpostaviti javnega reda oziroma preprečiti ogrožanja varnosti ljudi, premoženja ali javnega prometa;
– bistvenega odstopanja od določenega programa oziroma kraja, časa ali trajanja shoda oziroma prireditve in je zaradi tega moten javni red.
Če organizator prireditve ni prijavil oziroma si zanjo ni pridobil dovoljenja iz 13. člena oziroma drugega odstavka 14. člena tega zakona, kadar je dovoljenje potrebno, policija zahteva od vodje, da prireditev razpusti tudi v primeru, če moti ljudi v naravnem ali bivalnem okolju ali ovira javni promet.
Če vodja ne upošteva zahteve policije, shod oziroma prireditev razpusti policija.

Udeleženci shoda oziroma prireditve ali neorganiziranega shoda, ki je bil razpuščen, se morajo mirno raziti.
Če se udeleženci ne razidejo, jih policija razžene.

Kadar je v primerih, določenih v 30. in 31. členu tega zakona, na prireditvi potrebno sodelovanje policije, je organizator dolžan povrniti vse stroške, ki so v zvezi s tem nastali.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja policija, nad izvrševanjem ukrepov, določenih v drugem odstavku 16. člena tega zakona, pa tudi pristojni organ. Nad izvajanjem predpisov, ki jih na podlagi 9. člena tega zakona izda Vlada Republike Slovenije, izvajajo nadzor inšpektorice ali inšpektorji, pristojni za varstvo okolja oziroma inšpektorice ali inšpektorji, pristojni za šport, nad posameznimi določbami pa tudi policija, če ti predpisi tako določajo.
Organizator je dolžan uradnim osebam pristojnega organa omogočiti dostop na shod oziroma na prireditev.

Z globo od 150.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
1. organizator, ki izvede shod oziroma prireditev z namenom, da bi se na njej izvrševala dejanja, ki so s tem zakonom prepovedana (prvi odstavek 6. člena);
2. organizator, ki izvede shod oziroma prireditev, ki je bila z odločbo pristojnega organa prepovedana (20. člen);
3. vodja shoda oziroma prireditve, ki na zahtevo policije ne razpusti shoda oziroma prireditve (33. člen).
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje organizator pravna oseba z globo od 1.000.000 do 5.000.000 tolarjev, odgovorna oseba državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti ali druge pravne osebe pa z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev.
Če je prekrške iz prvega odstavka tega člena storila posameznica oziroma posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje z globo od 500.000 do 2.500.000 tolarjev.
O prekršku iz 1. točke prvega odstavka tega člena odloča pristojno sodišče v rednem sodnem postopku.

Z globo od 50.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
1. organizator, ki izvede shod oziroma prireditev v nasprotju z določbo drugega odstavka 6. člena tega zakona;
2. organizator, ki ne določi vodje ali rediteljske službe ali za vodjo določi osebo, ki je stara manj kot 18 let ali nima ustreznih psihofizičnih sposobnosti za opravljanje nalog vodje (10. člen);
3. organizator, ki ne zagotovi ukrepov določenih v drugem in tretjem odstavku 12. člena tega zakona;
4. organizator, ki izvede shod oziroma prireditev, ne da bi jo poprej prijavil (11. člen) oziroma si za izvedbo pridobil dovoljenje (13. člen);
5. organizator, ki ne zagotovi ukrepov, ki jih je navedel v prijavi, oziroma so mu bili določeni v dovoljenju (peta alinea prvega odstavka 14. člena in drugi odstavek 16. člena);
6. vodja, ki izvede shod oziroma prireditev v nasprotju z napovedanim programom shoda oziroma prireditve, ali ne poskrbi, da se izvajajo vsi ukrepi, navedeni v prijavi ali izdanem dovoljenju oziroma ukrepi, ki jih predlaga policija (drugi in tretji odstavek 22. člena);
7. posameznik, ki moti shod oziroma moti ali ovira prireditev (prvi odstavek 23. člena),
8. organizator, ki kot reditelje uporablja osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev po določbah tega zakona ali ki so oborožene oziroma uporabljajo druga prisilna sredstva (prvi in tretji odstavek 24. člena) oziroma o izvajanju ukrepov iz petega odstavka 25. člena tega zakona predhodno ne obvesti udeležencev;
9. vodja, ki v primerih iz 26. člena tega zakona ne zaprosi za pomoč policije;
10. vodja, ki ne prekine shoda oziroma prireditve v primerih iz 27. člena tega zakona, oziroma o prekinitvi ne obvesti policije.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje organizator – pravna oseba z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev, odgovorna oseba državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti ali druge pravne osebe pa z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev.
Če je prekrške iz prvega odstavka tega člena storila posameznica oziroma posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev.

Z globo od 25.000 do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
1. organizator, ki krši rok iz prvega odstavka 11. člena tega zakona, ali prijave shoda oziroma prireditve ne poda v skladu z določbo 14. člena tega zakona;
2. organizator, ki ne zagotovi izrekanja ukrepov v slovenskem jeziku ali v jeziku madžarske ali italijanske narodne skupnosti (četrti odstavek 22. člena);
3. organizator, ki kot reditelje uporablja osebe, ki niso predpisano označene (drugi odstavek 24. člena);
4. posameznik, ki poziva udeležence shoda oziroma prireditve, ki je razpuščena, naj se ne razidejo (prvi odstavek 34. člena).
Za prekrške iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje organizator – pravna oseba ali samostojna podjetnica ali podjetnik posameznik, z globo od 100.000 do 150.000 tolarjev, odgovorna oseba državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti ali druge pravne osebe pa z globo 25.000 tolarjev.

Z globo 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
1. posameznik, ki se udeleži shoda oziroma prireditve, za katero ve, da je prepovedana (drugi odstavek 23. člena);
2. posameznik, ki ima na shodu oziroma prireditvi pri sebi predmete ali snovi, ki jih na shod oziroma prireditev ni dovoljeno prinašati, ali kdor se s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, upira vodji ali reditelju, ko ta izvaja s tem zakonom predpisane ukrepe, ali udeleženec shoda oziroma prireditve, ki kljub opozorilu vodje ali reditelja moti red (tretji odstavek 23. člena);
3. posameznik, ki kljub zahtevi vodje oziroma policije ne zapusti prireditvenega prostora (peti odstavek 22. člena in prvi odstavek 34. člena).
Policist lahko predmete iz 2. točke prvega odstavka tega člena zaseže na kraju prekrška.

Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki v okviru opravljanja svoje registrirane dejavnosti v svojih poslovnih prostorih organizirajo zabavne prireditve, morajo varovanje teh prireditev uskladiti z določbo tretjega odstavka 12. člena tega zakona v roku šest mesecev od uveljavitve tega zakona.

Z dnem vstopa Republike Slovenije v polnopravno članstvo Evropske unije, se za državljanke oziroma državljane in pravne osebe držav članic Evropske unije preneha uporabljati določba 3. člena tega zakona, za državljanke oziroma državljane držav članic pa tudi določba prvega odstavka 24. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na pogoj državljanstva Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije izda predpise iz 9. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
Ministrica oziroma minister, pristojen za upravo, v roku iz prejšnjega odstavka, predpiše obrazec prijave oziroma vloge za dovoljenje iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, način prijave shoda oziroma prireditve ter obrazec pooblastila uradne osebe pristojnega organa iz prvega odstavka 36. člena tega zakona.

Lokalna skupnost lahko s svojim predpisom določi območja, na katerih so dopustni spontani ulični nastopi iz 6. točke 5. člena tega zakona in čas v katerem se lahko izvajajo, ter dopustnost in način uporabe naprav za ojačanje zvoka.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o javnih shodih in javnih prireditvah (Uradni list SRS, št. 20/73, 42/86, 5/90 – ZP in 8/90 – ZSDZ ter Uradni list RS, št. 10/91 – ZP, 17/91-I – ZUDE, 4/92 – ZNZ, 13/93 – ZP, 66/93 – ZP in 29/95 – ZPDF), prvi, tretji in četrti odstavek 12. člena in 13. člen Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/76, 42/86 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91 – ZP, 22/91, 17/91-I – ZUDE, 13/93 – ZP, 66/93 – ZP in 29/95 – ZPDF) in 18. člen Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
Za priglasitve in vloge za izdajo dovoljenja za shod oziroma prireditev, oziroma za uporabo zvočnih in drugih naprav, ki povzročajo hrup na shodih oziroma prireditvah, podane do uveljavitve tega zakona, se uporabljajo določbe zakona o javnih shodih in javnih prireditvah oziroma 18. člen uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
Za vloge za izdajo dovoljenja za verski obred zunaj prostorov, določenih za opravljanje verskih obredov, vložene do uveljavitve tega zakona, se uporabljajo določbe zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji.

Ta zakon začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati č) 1. točka 21. člena Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični Republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/76, 42/86 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91 – ZP, 22/91, 17/91-I- ZUDE, 13/93-ZP, 66/93 –ZP in 29/95 – ZPDF).

Vlada Republike Slovenije uskladi predpis iz drugega odstavka 9. člena zakona z določbami tega zakona v treh mesecih od njegove uveljavitve.
Minister, pristojen za notranje zadeve, uskladi predpis iz drugega odstavka 43. člena zakona z določbami tega zakona v treh mesecih od njegove uveljavitve.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.